Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11427 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


01.03.2024

Ob uveljavitvi umikov soglasij zdravnikov za nadurno delo začenja veljati tudi vladni nabor storitev, ki jih morajo zdravniki opravljati med stavko

Ob uveljavitvi umikov soglasij zdravnikov k nadurnemu delu začenja veljati tudi razširjen vladni nabor storitev, ki jih morajo opravljati med stavko. V zdravstvenih zavodih so reorganizirali delo in zagotavljajo, da bo poskrbljeno za najranljivejše. Po pričakovanjih bodo nenujni pregledi in posegi odpadli predvsem tam, kjer je umikov soglasij več. Druge teme: - Predstavitev kandidatke za pravosodno ministrico Andreje Katič pred parlamentarnim odborom. - Slovenija se je pridružila obsodbam izraelskega poboja čakajočih na humanitarno pomoč v Gazi. - Prve iranske parlamentarne volitve po množičnih protestih pred dvema letoma.


01.03.2024

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


29.02.2024

Predvidoma znana pomladanska napoved gospodarskih gibanj

Analitiki bodo danes postregli s svežimi napovedmi gospodarskih gibanj. Eden ključnih dejavnikov so nepredvidljive geopolitične razmere. Sloveniji naj bi šlo sicer bolje kot lani, a negotovost ostaja. Druge teme: - Slovenija ne dosega podnebnih ciljev Unije. - V Gazi zaradi lakote umrlo še več otrok. - Na Hrvaškem bolj obdavčili turistične nepremičnine.


29.02.2024

Sloveniji naj bi imela tudi letos krepkejšo gospodarsko rast, a optimizem hlapi

Nepredvidljive geopolitične razmere so eden od ključnih dejavnikov, ki vplivajo na evropsko in slovensko gospodarstvo. Mednarodne in domače institucije pravijo, da nam bo šlo letos bolje kot lani, a ne toliko bolje, kot so pričakovale jeseni. Pa tudi, da bo slovenska rast boljša od evropskega povprečja. Svežo, pomladansko napoved gospodarskih gibanj bo Slovenija predvidoma objavila danes. V oddaji pa tudi o tem: - Fides in vlada za mediacijo, v izolski bolnišnici opozarjajo na posledice stavke - V bližnjevzhodni konflikt vse bolj vpet tudi Libanon - Ogrevanje v Šaleški dolini bo nekoliko cenejše


28.02.2024

Evropske države zavračajo možnost napotitve svojih vojakov v Ukrajino, tudi Slovenija.

Več evropskih voditeljev je že jasno zavrnilo napotitev svojih vojakov v Ukrajino, tudi Slovenija. Potem ko je včeraj francoski predsednik Emmanuel Macron dejal, da ne izključuje te možnosti, je njegovo izjavo nekoliko omilil francoski zunanji minister Stephane Sejourne. Kot je pojasnil, bi tuje sile na ukrajinskem ozemlju lahko sodelovale pri proizvodnji orožja, odstranjevanju min in kibernetski obrambi, ne da bi s tem prestopile prag vojskovanja. V oddaji tudi: - V Gazi lakota grozi več kot pol milijona prebivalcem. - Javni sektor in vlada na stebrnih pogajanjih o odpravi plačnih nesorazmerij. - Ob iskanju kandidatov za izvedbo evropskih volitev v Ljubljani zaposlene na upravni enoti razburjajo tudi prejšnja visoka izplačila.


28.02.2024

Slovenija ne načrtuje napotitve svojih vojakov v Ukrajino

Močno odmeva nedavna izjava francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da bi lahko posamezne evropske države napotile svoje vojake v Ukrajino. V kabinetu premiera Roberta Goloba so zatrdili, da Slovenija nima nobenega namena pošiljati svojih vojakov na ukrajinsko ozemlje. Podobno so možnost, o kateri je govoril Macron, zavrnili v več drugih članicah Unije, pa tudi v vodstvu zveze Nato in v Beli hiši. V oddaji tudi: - Združeni narodi opozarjajo na lakoto v Gazi - Naporen dan za vladne pogajalce - Cenejše komunalne storitve na Ptuju - Hokejisti Olimpije doma nadigrali Pustertal


27.02.2024

Druga jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.


27.02.2024

Fides: vlada bo z ukrepi za zagotavljanje stabilnosti javnega zdravstva še hitreje poslabšala dostopnost do storitev.

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides očita vladi, da bo z ukrepi za zagotavljanje stabilnosti v javnem zdravstvu, ki jih je sprejela zaradi zaostrovanja zdravniške stavke, le še hitreje poslabšala dostopnost zdravstvenih storitev. Vlada ob tem poudarja, da bodo ukrepi še posebej pomembni potem, ko bodo prenehala veljati soglasja za nadurno delo zdravnikom, ki so se za to odločili. Drugi poudarki oddaje: - Parlamentarni odbor za zdravstvo o reorganizaciji nujne medicinske pomoči. - Macron: zaradi ruske agresije v Ukrjini ogrožena varnost vseh. - Učenci in dijaki na vzhodu države zimske počitnice začeli z bolj malo snega. Organizatorji s številnimi drugimi dejavnostmi.


26.02.2024

Pred petkovo uveljavitvijo umikov soglasij zdravnikov k nadurnemu delu bo vlada razpravljala o ukrepih za zagotavljanje delovanja zdravstva

Začenja se sedmi teden zdravniške stavke, ko bodo v petek začeli veljati umiki soglasij zdravnikov k nadurnemu delu. Vrstijo se pozivi - tudi politike - h končanju stavke in reševanju odprtih vprašanj, a Fides vztraja, da se ne bo uklonil pritiskom, in nadaljuje stavko. V sredo naj bi se nadaljevala pogajanja za zdravstveni plačni steber, to popoldne pa bodo znova sedli za pogajalsko mizo sindikati javnega sektorja in vlada. Sindikati pričakujejo vladni predlog odprave plačnih nesorazmerij ter razpravo o višini regresa, ki bo izplačan marca. Druge teme oddaje: - Madžarska bo kot zadnja članica Nata po napovedih potrdila pridružitev Švedske zavezništvu - Izraelski vojni kabinet o ofenzivi na Rafo in morebitnem dogovoru o prekinitvi ognja v Gazi - Žlahtna komedijanta prihajata iz ljubljanske Drame, najboljša komedija iz celjskega gledališča - Druga zmaga košarkarske reprezentance v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo velik korak k uvrstitvi nanj


26.02.2024

Sedmi teden zdravniške stavke, Fides neomajen

Stavka zdravnikov je stopila v sedmi teden, kljub napovedanim pogajanjem pa za zdaj nič ne kaže na njen konec. Ker bodo ta teden v veljavo stopili preklici soglasij zdravnikov za nadurno delo, pa bodo za nemoteno delovanje zdravstvenih storitev potrebne prilagoditve, o katerih bo vladna ekipa predvidoma razpravljala danes. Druge teme: - Sindikati javnega sektorja in vlada popoldne nadaljujejo pogajanja - Madžarski parlament naj bi danes ratificiral švedski vstop v Nato - Napredek pri prenovi Turjaškega gradu


25.02.2024

Zdravniška stavka vstopa v sedmi teden

Javnost vse bolj skrbi zaostritev najdaljše stavke zdravnikov pri nas. S prvim marcem bodo začeli veljati preklici soglasij za nadurno delo. Slovensko zdravstvo se že tako vrsto let spopada s številnimi sistemskimi težavami, kot so dolge čakalne vrste, poudarja predsednik komisije za medicinsko etiko Božidar Voljč. Opozarja, da stavka to le še poslabšuje. Sindikat Fides in vlada sta se znašla na mrtvi točki. Stavkovne zahteve se ne razrešujejo, kar pa po mnenju Volča ni le krivda zdravnikov, ampak je odgovornost predvsem na vladi. V oddaji pa tudi o tem: Preostale novice: Evropska levica za vodilnega kandidata na evropskih volitvah izbrala Walterja Baierja. Donald Trump osvojil strankarske volitve republikancev v Južni Karolini. Film Dahomey, dokumentarec o vračanju ukradenih umetnin, zmagovalec 74. Berlinala.


24.02.2024

Pritiskov vlade ne bomo dovolili, sporočil zdravniški sindikat Fides in napovedal nadaljevanje stavke

Pritiskov vlade ne bomo dovolili, je v odzivu na poziv premierja Roberta Goloba k začasni ustavitvi stavke soglasno odločil glavni stavkovni odbor zdravniškega sindikata Fides. Kot je še dodal predsednik sindikata Damjan Polh, Golob na pogajanjih ta teden ni predstavil nobene nove rešitve, zato nadaljujejo stavko. Fides prav tako zavrača poziv predsednice republike Nataše Pirc Musar k začasni prekinitvi zdravniške stavke. V oddaji pa tudi o tem: V oddaji tudi: - Tanja Fajon ob drugi obletnici začetka vojne v Ukrajini v Varnostnem svetu obsodila rusko agresijo - Politične stranke v državah Evropske unije se pospešeno pripravljajo na volitve v Evropski parlament - Nekdanjemu avstrijskemu kanclerju Sebastianu Kurzu za lažno pričanje osem mesecev pogojne zaporne kazni


23.02.2024

Priprave na uveljavitev preklica soglasij zdravnikov za nadurno delo

Zdravstveni zavodi se pripravljajo na prvi marec, ko bodo začeli veljati preklici zdravniških soglasij za nadurno delo. Neprekinjeno zdravstveno varstvo bo zagotovljeno, obljubljajo pristojni. V oddaji tudi: - Predstavitev stališč Slovenije glede Izraela na haaškem sodišču - Država bo danes uradno izdala za 261 milijonov vpisanih ljudskih obveznic - Slovenski košarkarji kvalifikacije za evropsko prvenstvo začeli z zmago nad Ukrajinci


23.02.2024

Pred zaostritvijo zdravniške stavke pristojni mirijo, da bo zdravstveno varstvo zagotovljeno

Končuje se šesti teden zdravniške stavke, že prihodnji teden pa se bo ta zaostrila, saj bodo v veljavo stopili umiki soglasij zdravnikov za nadurno delo. Na pristojnem ministrstvu mirijo, da bo zdravstveno varstvo zagotovljno. V oddaji tudi: - Slovenija danes v Haagu o očitanih kršitvah Izraela na palestinskih ozemljih - V Združenih narodih razprave pred drugo obletnico ruske invazije o Ukrajini - Na Ptuju 300 šolarjev in dijakov predstavilo svoje ideje v sklopu projekta Podjetniški izziv za mlade


22.02.2024

Stroka poudarja nujnost analize medicinskih napak, da jih bo čim manj

Ob razkritju nove napake v zdravstvu, ko so zaradi zamenjave vzorcev pacientu po nepotrebnem odstranili prostato, se pojavljajo številna vprašanja o stanju slovenskega zdravstva. Na pristojnem minstrstvu zagotavljajo, da ne razpada, a tudi v luči zdravniške stavke, ki se nadaljuje šesti teden, se vrstijo opozorila, da smo še pred hujšo krizo zdravstva, če ne bomo ustrezno ukrepali. V oddaji tudi o tem: - Na območju Gotenice poteka reševalna akcija, poškodovani jamar ni v smrtni nevarnosti - Nemško gospodarstvo v nemirnih vodah: ključna težava pomanjkanje delovne sile - V Trstu na ogled več kot 50 del priznanega nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha


22.02.2024

V manj kot tednu dni dve hudi zdravniški napaki.

V manj kot tednu dni sta javnost pretresli dve hudi zdravniški napaki, v katerih so zamenjali vzorce tkiva in zaradi posledično napačne diagnoze raka nepotrebno ali neustrezno operirali bolnika. V obeh primerih ministrstvo za zdravje in urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu o napačno diagnosticiranem raku nista bila pravočasno obveščena, čeprav so izvajalci to dolžni storiti v 48-tih urah po dogodku. Na ministrstvu zagotavljajo, da zdravstveni sistem ne razpada. Predsednik komisije za medicinsko etiko Božidar Voljč pa ob tem pravi: garancije, da se take napake ne bodo več dogajale, ni. V oddaji tudi: - V jami na območju Goteníce zdrsnil jamar. - Na zasedanju zunanjih ministrov držav skupine G20 Varnostni svet označili za hromega. - V Ankaranu stekli postopki za gradnjo prvega večjega stanovanjskega naselja.


21.02.2024

ZDA v Varnostnem svetu OZN z vetom nad resolucijo o takojšnjem premirju v Gazi

Odmeva propad še enega poskusa mednarodne diplomacije, da bi orožje v Gazi vsaj začasno utihnilo. Tako je v Varnostnem svetu zaradi ameriškega veta pogorel alžirski predlog resolucije za takojšnje premierje v palestinski enklavi, ki ga je močno podpirala tudi Slovenija. Druge teme: - Nemška politika za zdaj neodločna v boju z recesijo - Poslanci o priporočilih SDS-a vladi glede korupcije - Ravnatelji: kje v nacionalnem programu sta šport in gibanje?


21.02.2024

V svetu se vrstijo izrazi razočaranja - propadel še en predlog za končanje vojne v Gazi.

Varnostni svet Združenih narodov včeraj ni sprejel alžirskega predloga resolucije za takojšnje premirje v Gazi. 13 članic organa, vključno s Slovenijo, je glasovalo za resolucijo, Združeno kraljestvo se je glasovanja vzdržalo, Združene države pa so vložile veto, saj menijo, da bi predložena resolucija negativno vplivala na pogajanja med sprtima stranema. Takojšnja in brezpogojna prekinitev ognja brez sporazuma, ki bi od Hamasa zahteval izpustitev vseh talcev, po mnenju Washingtona ne bi prinesla trajnega miru. Vložitev veta je podprl tudi Izrael. V oddaji tudi: - Rusija zavrnila možnost uvedbe mednarodne preiskave glede smrti Alekseja Navalnega. - Državni zbor o predlogih na področju boja s korupcijo. - V Pivki priprave na graditev več kot 50-ih neprofitnih stanovanj.


20.02.2024

Varnostni svet o novih resolucijah o premirju v Gazi: na mizi alžirski in ameriški predlog

Kolikšne so možnosti, da bo Izrael upošteval mednarodne pozive k preklicu napada na Rafo na jugu Gaze? Za premirje v enklavi so se prvič nedvoumno zavzele tudi Združene države Amerike, ki so pred današnjo razpravo v varnostnem svetu Združenih narodov vložile svoj predlog resolucije. Odločno nasprotovanje izraelski ofenzivi so včeraj izrekli tudi zunanji ministri Evropske unije. V oddaji pa tudi o tem: - V nekaterih državah slovesnosti v spomin na Navalnega. - Pogovori o odstranitvi objektov po poplavah: mnenja občanov v Braslovčah razdeljena - Kako bo vlada reševala vse hujšo stanovanjsko problematiko? Reforma po napovedih v drugi polovici leta.


20.02.2024

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


Stran 13 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov