Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11431 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


06.11.2019

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


05.11.2019

Banke novim posojilnim pogojem prilagajajo tudi spletno poslovanje

Zaostritev pogojev kreditiranja prebivalstva je vzbudila negodovanje številnih in odprla več vprašanj. Bančni uslužbenci imajo dodatno delo s pojasnjevanjem novih pogojev. Oglasili so se tudi mladi, ki opozarjajo, da se bodo odslej še težje osamosvajali. Ostale teme: - Avstrijski veterinarji zagotavljajo, da v aferi z mesom ni bilo ogroženo zdravje ljudi. - Slovenska podjetja v iskanje poslovnih priložnosti na največjem kitajskem uvoznem sejmu. - Slovenščina v goriškem občinskem svetu ni zaželena. - Kaj turistično obleganje prestolnice pomeni za Ljubljančane?


05.11.2019

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


04.11.2019

Vlada od SDH-ja pričakuje odgovore o zamenjavi uprave Petrola

Vlada do danes od Slovenskega državnega holdinga pričakuje pojasnila o nedavni sporazumni zamenjavi uprave Petrola. SDH je za dodatne informacije zaprosil nadzorni svet naftne družbe, a jih ta prejšnji teden ni razkril. Preostale novice: Politika in predlagatelji o novi pokrajinski zakonodaji. Vprašanje slovensko-hrvaške meje 10 let po podpisu sporazuma še nerešeno. Teheran vztraja, da se z Washingtonom ne bo pogajal o jedrskem sporazumu. Britanec Hamilton dve dirki pred koncem že svetovni prvak v Formuli 1.


04.11.2019

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


03.11.2019

Dezaktiviranje druge bombe v Mariboru

V Mariboru bodo popoldne skušali uničiti 500-kilogramsko letalsko bombo iz druge svetovne vojne. Če to ne bo uspelo, bodo bombo zasuli in nato kontrolirano razstrelili, zaradi česar bodo najprej preventivno evakiurali bližnje prebivalce. Preostale novice: Škotska hoče nov referendum o samostojnosti. Protestniki v Hongkongu napadli sedež kitajske tiskovne agencije Xinhua. Bo pohodništvo prevzelo vodilno vlogo v turizmu na Gorenjskem in v Posočju? Idrija z razstavo "Zapisano v kamninah" predstavlja svojo naravno dediščino.


02.11.2019

Po porabi sveč smo v svetovnem vrhu - tudi alternativne ne zmanjšujejo težav z odpadki

Kam s svečami, ko te kmalu po prvem novembru postanejo odpadek, žal ostaja neodgovorjeno vprašanje v državi, ki je v svetovnem vrhu po njihovi porabi. V raziskavi, ki so jo okoljevarstveniki opravili v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan, so med drugim ugotovili, da bi povprečno slovensko gospodinsjtvo s količino porabljenega parafina v nagrobnih svečah lahko zagotovilo energijo za en mesec kuhanja. Preostale novice: Šoštanjčani želijo odškodnino zaradi termoelektrarne. Zeleni pečat sklenjenih nemško-indijskih sporazumov. Sprejet načelni ameriško-kitajski trgovinski dogovor. Lucca spet evropska prestolnica stripa in iger.


02.11.2019

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


01.11.2019

Dan spomina na mrtve: kako se izogniti gneči ob pokopališčih?

Danes je dan spomina na mrtve - praznik, ko ljudje obiskujejo grobove, polagajo cvetje in prižigajo sveče v spomin na pokojne. Osrednja državna spominska slovesnost bo na Kongresnem trgu v Ljubljani. Preostale novice: Težje do posojil: banke bodo podrobno gledale pod prste. Britanski predvolilni duh: v središču dogovor o brexitu. Rožljanje ameriške diplomacije: v Pekingu pomisleki o trgovinskem dogovoru. Slovenska predstavnika v hokejski Alpski ligi do zmage.


30.10.2019

Prvi mož centralne banke brani ukrep o omejevanju kreditiranja

Ob razburjenju, ki ga je banka Slovenije sprožila z napovedjo glede omejevanja kreditiranja, tako prvi mož banke kot premier v ospredje postavljata najranljiveške skupine. Šarec opozarja, da bo ukrep škodil ljudem, Vasle na drugi strani zagotavlja, da jih skušajo z omejitvami obvarovati, da se ne bi zadolžili prek svojih zmožnosti. Dejstvo pa je, da javno obračunavanje med vlado in centralno banko ne koristi nikomur. Ostale teme: - Danes skrajni rok za izplačilo regresa - Britanske stranke se že pripravljajo na prve decembrske volitve po letu 1923 - Tri leta po potresu osrednja Italija še vedno čaka na obnovo - Že peti zaporedni poraz košarkarjev Olimpije v Evropskem pokalu


30.10.2019

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


29.10.2019

Brexit brez dogovora z mize, a zastoju v britanski politiki še vedno ni videti konca

Nadaljevanka brexit: britanski premier Boris Johnson bo očitno snedel besedo o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije pojutrišnjem ne glede na vse. Po včerajšnji evropski odobritvi podaljšanja roka za brexit do 31-ega januarja Johnsonu sinoči v parlamentu v Londonu ni uspelo niti s predlogom za predčasne volitve 12-ega decembra. V svojem slogu bo še poskušal. A vse bolj je jasno, da je tudi izstop konec januarja bolj kot ne utopija. Preostale novice: Državni zbor začenja razpravo o poroštvu za drugi tir in tretjo os. Bo pokanje ob novem letu omejeno na 11 ur? Primer trgovanja z osebnimi podatki: ukrepamo lahko v dveh korakih. Košarkarji Primorske z zmago tudi iz Domžal.


29.10.2019

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


28.10.2019

Britanski parlament bo odločal o predčasnih volitvah

Tri dni je do še vedno veljavnega roka za brexit, kaj veliko dorečenega pa še vedno ni. Pred Londonom in Brusljem so zato v teh dneh pomembne odločitve, a pogled na dogajanje v britanski politiki kaže na veliko notranjepolitičnih igric merjenja moči, kljub zgodovinsko eni od najpomembnejših odločitev, ki je pred njimi. Bruselj pa se še naprej ukvarja z vprašanjem, ali podaljšati izstopni rok. Druge novice: Na volitvah v nemški Turingiji in italijanski Umbriji uspeh desnice. Smrt Al Bagdadija pomembno orožje Trumpa v domači politiki. Vse več pozivov, da je skrajni čas za ureditev oskrbe starejših. Zmagovalka Borštnikovega srečanja predstava "Še ni naslova".


28.10.2019

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


27.10.2019

Na ljubljanskem maratonu skoraj 14 tisoč tekačev

Za skoraj 14 tisoč tekačev je prišel eden najpomembnejših dni v letu. Na 24-em ljubljanskem maratonu so namreč danes na sporedu teki na treh najdaljših razdaljah. Preostale novice: Neeksplodirana bomba v središču Maribora ostaja vsaj še do jutri. Severna Koreja od Združenih držav zahteva obnovitev pogajanj. 550 let frančiškanov v Novem mestu: z mestom so cveteli in trpeli. Zmago na 500-tem hokejskem derbiju si je priigrala Olimpija


26.10.2019

V Ljubljani se začenja dvodnevni tekaški praznik

S teki dijakov in šolarjev se v prestolnici danes začenja tekaški praznik. Vrhunec prireditve Ljubljanski maraton pa bo jutri, ko se bodo tekači podali tudi na najdaljšo, 42-kilometrsko razdaljo. Že zdaj povejmo, da bo promet v središču in na obrobju Ljubljane zaradi dogodka zelo oviran. Druge novice: Ob dnevu suverenosti: V Sloveniji se povečujejo socialne razlike. Časa za urejen brexit vse manj. Jesensko sonce skriva številne pasti za motoriste. Na ledeniku Rettenbach tudi štiri slovenske veleslalomistke.


26.10.2019

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


25.10.2019

Nadzorniki Petrola zamenjali upravo

Do poznega večera so sinoči zasedali nadzorniki Petrola in sprejeli presenetljivo odločitev - uprava s Tomažem Berločnikom na čelu je sporazumno odstopila. Razlog naj bi bili različni pogledi na strategijo: uprava naj bi nameravala prekomerno zadolžiti Petrol s prevzemom treh tujih družb. Nadzorniki so odločno zavrnili namige, da so v ozadju zamenjave vodstva politični apetiti. Kdo bo vodil našo največjo energetsko družbo, še ni jasno. V oddaji še: - Poslanci o izboljšanju položaja upokojencev in višjem nadomestilu za brezposelnost - Britanski premier predlaga predčasne volitve 12. decembra - V Celju veličastno karierno slovo rokometnih legend Zormana in Žvižeja


25.10.2019

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


Stran 150 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov