Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11431 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


24.10.2019

Ukinitev dodatka za delovno aktivnost bo dodatno zaostrila odnose med vlado in Levico

Današnje glasovanje v državnem zboru o noveli zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ukinja dodatek za delovno aktivnost, bo, če bo ta sprejeta, še povečalo razkorak med vladno koalicijo in partnersko Levico. V tej stranki menijo, da bodo tako revnejše družbene skupine postale še bolj revne. Pri tem mnenju si ji pridružujejo vladni Socialni demokrati. Vse bolj krhki odnosi so se včeraj dodatno poslabšali s spremembami dohodninske lestvice, ki po mnenju Levice davčno razbremenjujejo predvsem bogate. Preostale novice: Začetek sojenja vodilnim v NKBM zaradi spornega poslovanja na Hrvaškem. Članice Unije naklonjene novi preložitvi brexita, vendar nov datum še ni znan. NATO danes tudi o nemškem predlogu za mednarodno varno območje na severu Sirije. Poklon Tomažu Pengovu ob 70-ti obletnici njegovega rojstva.


24.10.2019

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


23.10.2019

Velika Britanija še ne bo izstopila iz Evropske unije

Britanski poslanci so sinoči potrdili zakonodajni sveženj, ki ga je pripravila vlada za uzakonitev dogovorov izstopnega sporazuma z Evropsko unijo. A obenem so poslanci zavrnili predlog premierja Borisa Johnsona, da bi poslanska zbornica v le treh dneh opravila celoten zakonodajni postopek. Parlamentarna večina je odločila, da poslanci potrebujejo več časa, kar za Johnsonovo vlado pomeni, da skorajda nima več možnosti uresničiti urejenega brexita 31-ega oktobra. Premier Johnson je zato po glasovanju prekinil sprejemanje zakonodaje, dokler jim Evropska unija ne bo odgovorila na prošnjo za preložitev izstopa. Preostale novice: Do vstopa Hrvaške v schengen poleg Slovenije zadržanih več članic. Turčija podaljšala premirje v Siriji, Kurdi so se umaknili. Kdo bo zaradi davčnih sprememb na boljšem in kdo na slabšem? Velika nagrada brumen za vizualno upodobitev krize informacij.


23.10.2019

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


22.10.2019

Evropska komisija o tehnični pripravljenosti Hrvaške na schengen

V Bruslju bodo danes odločali o tehnični pripravljenosti Hrvaške za vstop v schengensko območje. Evropska komisija ve, da Hrvaška nima urejenih meja s sosedami, da denimo njena tisoč kilometrov dolga meja z Bosno in Hercegovino spominja na švicarski sir ter da migranti pogosto občutijo trdo roko hrvaških policistov. Ni dvoma, hrvaški lobisti so opravili veliko delo, da bo Junckerjeva komisija o tem odločala v svojih zadnjih vzdihljajih. In če bodo komisarji Hrvaški prižgali zeleno luč, bo to nedvomno politična odločitev. Premier Šarec pravi, da bo politično delovala tudi Ljubljana. Ostale teme. Bo v premier ligi Johnson preigral parlament pred žvižgom? Kanada še štiri leta pod Trudeaujem, ki pa je v parlamentu izgubil večino. Minister Bertoncelj: "Fiskalno pravilo mi zvezuje roke!" Na poslanskih klopeh študentska zakonodaja.


22.10.2019

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


21.10.2019

Upad podpore javnega mnenja vladi za kar 11 odstotnih točk

Podpora vladi Marjana Šarca se je po več rožnatih mesecih oktobra občutno stopila. Še vedno jo podpira skoraj polovica vprašanih, toda premiera lahko skrbi, da jih je skoraj prav toliko delo vlade ocenilo kot neuspešno. A celotni koaliciji ne kaže tako slabo. Tri stranke njene članice bi po najnovejših podatkih imele zagotovljeno večino v parlamentu. Ostale teme: Ta teden se lahko dokončno pretrga vez med koalicijo in Levico. Johnson v novo iskanje podpore za dogovor; zakulisne igre nepredvidljive. Protesti v Hongkongu, Čilu in Libanonu vse bolj množični in nasilni. Številni še vedno kurijo v nevarnih napravah; nadzora ni.


21.10.2019

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


20.10.2019

Britanska vlada prosi za novo preložitev Brexita

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


19.10.2019

Britanski parlament o izstopnem sporazumu z Unijo

Dopoldne se bo v britanski poslanski zbornici začela izredna seja, ki bo pomembno začrtala usodo britanskega izstopa iz Evropske unije. Poslanci bodo namreč razpravljali in glasovali o novem dogovoru o brexitu, ki sta ga London in Bruselj dosegla v četrtek. Za zdaj ni moč napovedati, ali bo dobil zadostno podporo. Preostale novice: Barcelona tudi včeraj v znamenju množičnih protestov, na ulicah več kot pol milijona ljudi. Pompeo v Bruslju o dogovoru s Turčijo za začasno premirje v Siriji. V Mariboru tudi uraden začetek Borštnikovega srečanja. Poraz hokejistov Olimpije na prvi tekmi celinskega pokala.


19.10.2019

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


18.10.2019

Združenim državam uspelo prepričati Turčijo v 5-dnevno premirje na severu Sirije

Iz Ankare je sinoči prišla presenetljiva novica. Turčija je po večurnih pogajanjih z ameriškimi predstavniki privolila v 5-dnevno premirje na severu Sirije. V tem času se morajo kurdski borci umakniti z območja, kjer bo turška vojska vzpostavila tako imenovano varno območje. Ostale teme: Britanski premier Johnson prešteva glasove v podporo novemu dogovoru o brexitu. V Kataloniji splošna stavka in vrhunec protestov. Predlog proračuna končuje pot po parlamentarnih odborih. Začenjajo se Jenkovi dnevi; Kranj ob tem odpira Jenkovo sobo.


18.10.2019

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


17.10.2019

Začetek vrha Evropske unije v pričakovanju dogovora o brexitu

Evropski voditelji se zbirajo v Bruslju, pogajalci o brexitu pa mrzlično pilijo zadnje podrobnosti dogovora, ki ga bodo dali na mize voditeljev. Menda je večina glavnih stvari dogovorjena. A povsem svoje vprašanje je, kaj bodo rekli poslanci v Londonu, ki lahko izničijo vsa prizadevanja pogajalcev, pa tudi voditeljev povezave. Ostale teme: Gospodarstveniki: čas za pripravo na novo krizo se izteka. Dars naj bi zavrnil pritožbo Gorenjske gradbene družbe glede Karavank. Zaradi uhajanja plina sinoči v Ljubljani evakuirali 300 ljudi. Celoten sistem zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami zbran v Postojni.


17.10.2019

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


16.10.2019

Pritisk javnosti: poslanci si, kot kaže, ne bodo potrdili dodatnih ugodnosti

Poslanci bodo očitno ostali brez dodatnih privilegijev, ki so si jih skušali uzakoniti z novelo zakona o poslancih. Ta menda nima več zadostne podpore za sprejetje v državnem zboru. Ostale teme: Brexit: danes dan d za izstopni dogovor? Med demokrati vse bolj odločno za Belo hišo Elizabeth Warren. Svetovni dan hrane: stradanje na eni strani Zemlje, prenajedanje na drugi. Knjižni sejem v Frankfurtu v znamenju veselja ob rasti prodaje knjig.


16.10.2019

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


15.10.2019

Spor med ustavnima sodnikoma Jakličem in Accettom meče slabo luč na sodišče

Dogajanje na ustavnem sodišče po odločitvi, da je v času povečanih migracij neustavno zavračati migrante in njihove prošnje za azil, je razkrilo doslej marsikatero tančico skrivnosti. Ni skrivnost, da so med ustavnimi sodniki takšni, ki se bolj nagibajo k eni ali drugi politični možnosti, najnovejše obračunavanje, tudi osebno, med sodnikoma Klemnom Jakličem in Matejem Accettom pa meče slabo luč na delo najvišje sodne avtoritete v državi. Ostale teme: Katalonci: Evropa si zatiska oči pred špansko in turško tiranijo. Washington proti Ankari uvedel gospodarske sankcije. Skopje in Tirana bosta čakala na novice iz Luksemburga. Slepi ob svojem dnevu opozarjajo na številne težave.


15.10.2019

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


14.10.2019

Kurdi dosegli dogovor s sirskim režimom: spopadi se utegnejo okrepiti

Na severu Sirije, kamor je vdrla turška vojska, da bi z obmejnega območja pregnala kurdsko milico, se razmerja moči hitro spreminjajo. Kurdi so sporočili, da so s sirskim režimom dosegli dogovor o napotitvi vladnih sil na sever države. Druge novice: Nemčija in Francija bosta ustavili prodajo orožja Turčiji. Stanovanjski zakon prinaša precej novosti. Za uvod Borštnika: Kako v gledališča privabiti več ljudi. Slovenski nogometaši najbrž spet ostajajo pred vrati Eura.


Stran 151 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov