Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
11602 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
Vremensko nekoliko mirnejšemu koncu tedna bodo že zvečer in ponoči sledile nove padavine. Za severozahod države bo jutri veljalo oranžno opozorilo. Največ dežja bo padlo na območju Julijskih alp, pravi vremenoslovec Brane Gregorčič, to noč tudi do 100 milimetrov. Vodotoki bodo zato hitro naraščali, povečana bo tudi nevarnost proženja plazov. Pristojni zato pozivajo k dodatni previdnosti. Drugi poudarki oddaje: - V Gazi opozarjajo na nemogoče zahteve Izraela po takojšnji evakuaciji bolnišnic. - Predsednica Evropske komisije po obisku Severne Makedonije danes na Kosovu. - Uvedba digitalnega evra naj ne bi ogrožala uporabe evrske gotovine. - Predlog ustavnih sprememb glede imenovanja sodnikov vstopa v odločilno fazo.
Praznično-počitniški teden znova prinaša padavine, ki se jih tokrat po petkovem divjanju padavinske vode najbolj bojijo v Baški grapi. Največja težava so plazovi, med drugim na glavni prometnici, ki dolino povezuje s središčem občine v Tolminu. V oddaji tudi: - Ruski obrambni minister Šojgu posvaril pred nevarnostjo jedrskega spopada - Mariborsko zavetišče za živali čakajo spremembe zaradi težav s financiranjem - Prva domača zmaga hokejistov Olimpije v regionalni ligi po skoraj 11-ih mesecih
Vojna v Gazi bo dolgotrajna in težka, je sinoči napovedal izraelski premier Benjamin Netanjahu. V enklavi so sicer ponoči začeli postopno obnavljati telekomunikacijske povezave, izraelske sile pa so izvedle več racij na zasedenem Zahodnem bregu ter nadaljevale obstreljevanje Gaze. Po svetu medtem potekajo številni shodi v podporo Palestincem, največji je bil včeraj v Carigradu, kjer je turški predsednik Erdogan Izraelce označil za vojne zločince. - Po premiku urinih kazalcev smo znova v zimskem času. - Za večji obseg ekološko pridelane hrane nujen tudi doprinos trgovcev. - Ježkovi nagradi Tomažu Domicelju in Sašu Hribarju, najboljši šanson postal Dekle iz zlatih sanj v izvedbi Tomaža Hostnika.
Radio Slovenija, naslednik Radia Ljubljana, je slovesno začel delovati na ta dan pred 95-imi leti. Takrat je kot nova tehnologija s seboj prinesel družbene spremembe, danes pa kot zvesti spremljevalec poroča o njih. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Generalna skupščina Združenih narodov z resolucijo, ki ne obsoja dejanj Hamasa, pozvala k humanitarnemu premirju v Gazi - Po včerajšnji ujmi zaprte številne ceste po državi. Reke upadajo, ostaja pa nevarnost zemeljskih plazov - Na ledeniku Rettenbach začetek 58-te sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju
Minula noč je zlasti zahodu prinesla obilnejše padavine, ob tem, kot je bilo napovedano, že poplavlja morje. Še vse dopoldne za večji del države velja rdeče vremensko opozorilo zaradi obilnih padavin, za zahodno polovico tudi zaradi vetra. Hkrati zaradi namočenih tal grozijo novi zemeljski plazovi, največ strahu pa je zaradi tistih, ki so nastali v prejšnjih ujmah. Druge teme: - Voditelji članic Evropske unije pozvali k humanitarnemu premoru v spopadih med Izraelom in Hamasom in poudarili, da je treba preprečiti širjenje konflikta v regiji. - Strelski pohod v ameriški zvezni državi Maine najhujši letos, napadalec še vedno na begu. - Od prihodnjega tedna bo mesu slovenskega porekla mogoče slediti od kmeta do računa v maloprodaji.
Slovenijo so znova zajeli močni nalivi, zaradi katerih številnim grozijo poplave in plazovi. Pristojne službe so za večino države razglasile rdeči alarm, v visoki stopnji pripravljenosti je tudi vojska. Druge teme: - Evropski voditelji pozvali k humanitarnim premorom v Gazi - Ameriška vojska izvedla zračne napade na iranske položaje v Siriji - Odprtje Centra Rog zaznamovali protesti
Premier Robert Golob je sinoči glede napovedi o reorganizaciji vlade dejal, da bi zmanjašnje števila ministrstev pomenilo varčevanje in večjo učinkovitost. Ob tem je zavrnil očitke o vmešavanju v delo pravosodja in policije. O tem danes tudi KNOVS. Veliko pozornosti vzbuja zlasti izjava predsednika vlade o očiščenju policije janšistov. Druge teme: - Ob očitkih delodajalcev bo državni zbor danes med drugim potrjeval novelo zakonda o delovnih razmerjih. Če ne bo sprejeta, sledi evropska kazen. - Na vrhu evropskih voditeljev o humanitarni prekinitvi spopadov na Bližnjem vzhodu, izraelska vojska naj bi davi izvedla večji kopenski vdor v Gazo. - Nogometaši Olimpije bodo drevi prvo zmago v konferenčni ligi lovili na Ferskih otokih pri Klaksviku.
Premier Robert Golob je v sinočnjih Odmevih potrdil, da je sprožil koalicijske pogovore o zmanjšanju števila ministrstev - z zdajšnjih 20 na 12 ali manj. Golob je vnovič zavrnil očitke o vmešavanju v delo policije in pravosodja ter zatrdil, da ima za to dokaze in priče. Policisti glede očitkov vodijo predkazenski postopek, zadevo preučuje tudi protikorupcijska komisija. V oddaji tudi: - V Gazi naj bi ostali brez goriva, v bolnišnicah le najnujnejše - Strelski napad v Mainu, mrtvih najmanj 22 ljudi - V mreži Centrov za krepitev zdravja tudi Laško
Urška Klakočar Zupančič ostaja predsednica državnega zbora, ni pa več podpredsednica Gibanja Svoboda; sta pa brez strankarske izkaznice Svobode ostala poslanka Mojca Šetinc Pašek in član kabineta predsednice državnega zbora, nekdanji poslanec LMŠ Robert Pavšič. Največja vladna stranka ostaja enotna in še močneje kot prej odločena, da izpelje svoje cilje. Tako lahko najhitreje povzamemo sklepe sinočnje seje sveta Gibanja Svoboda, ki je v javnosti zaradi stopnjevanja napetosti precej odmevna. Druge teme oddaje: - Sindikat Sviz današnji protestni shod proti najnovejšemu vladnemu predlogu odprave plačnih nesorazmerij označuje za zadnje opozorilo - Govor generalnega sekretarja Združenih narodov v varnostnem svetu tako razburil Izrael, da zahteva odstop Guterresa - Prešernova zapuščina, Dalmatinova Biblija in še osem slovenskih pomnikov Unescovega Spomina sveta na ogled v Narodnem muzeju
Predsednik vlade Robert Golob je po nekaterih informacijah predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič pozval k odstopu. Vzrok naj bi bila odločitev Klakočarjeve, da ne podpre razrešitve kmetijske ministrice Irene Šinko, po mnenju nekaterih poslanskih kolegov iz Svobode pa naj bi tudi sicer pogosto ravnala samovoljno. Klakočarjeva za zdaj ne komentira zadeve, več naj bi bilo znano danes po seji poslanske skupine največje vladne stranke. Druge teme oddaje: - Gospodarstveniki z gospodarskim ministrom Hanom o spornem predlogu zakona o delovnih razmerjih - Hamas sinoči izpustil še dve talki, v nočnih izraelskih napadih na Gazo naj bi bilo znova ubitih več civilistov - Generalni sekretar Svetovne organizacije Guterres ob dnevu Združenih narodov poziva k zavezi o graditvi boljšega sveta
Iz mednarodne skupnosti se vrstijo pozivi k prekinitvi ognja med izraelskimi silami in podporniki gibanja Hamas za dostavo človekoljubne pomoči. Ameriški predsednik Joe Biden je med tem opozoril, da mora za uveljavitev premirja, Hamas naprej izpustiti zajete talce. Omenjeno skrajno palestinsko gibanje, ki zadržuje približno 220 talcev, je sicer včeraj izpustilo dve starejši Izraelki. O dogajanju na Bližnjem vzhodu so na srečanju v Luksemburgu spregovorili tudi zunanji ministri Unije. V oddaji tudi: - Borrell Izraelu priznava pravico do samoobrambe pred Hamasom, a ne na račun civilistov - Domnevne nepravilnosti na Darsu pod drobnogledom KPK - Podjetje Varis v 45-ih letih izdelalo več kot 110 tisoč gotovih kopalnic
Zaostrovanje konflikta na Bližnjem vzhodu je po nekaj več kot dveh tednih zahtevalo najmanj 6 tisoč življenj. Šest zahodnih velesil je v skupni izjavi podprlo Izrael, a ga pozvalo, naj ob napadih na palestinska ozemlja zaščiti civiliste. Ob tem predstavniki ameriških, kanadskih, francoskih, nemških, britanskih in italijanskih oblasti pozivajo skrajno palestinsko gibanje Hamas k izpustitvi več kot 200 talcev. Druge teme oddaje: - V senci izraelsko-palestinskega konflikta bodo evropski zunanji ministri vnovič zagotovili podporo Ukrajini v boju proti ruski agresiji - Parlamentarna preiskovalna komisija o vpletanju politike v delo policije bo zaslišala nekdanjo notranjo ministrico in začasnega prvega policista Tatjano Bobnar in Boštjana Lindava - Vrstijo se pohvale častnega gostovanja Slovenije na sinoči končanem Frankfurskem knjižnem festivalu
Izraelska vojska je ponoči nadaljevala zračne napade na Gazo in na položaje Hezbolaha v Libanonu. Od sobote je v Gazo iz Egipta prispelo 34 tovornjakov s humanitarno pomoč. V Beli hiši na očitke, da to ni dovolj, poudarjajo, da se bodo dobave pomoči v Gazo nadaljevale. Od sedmega oktobra je bilo na izraelski strani ubitih več kot tisoč 400 ljudi, na palestinski več kot 4 tisoč 700. V oddaji tudi: - Minister Poklukar: nadzor na mejah je ustrezen ukrep - Stolp v Rogaški Slatini še raste - prav tako stroški zanj - Nogometaši Brava na skupni lestvici prehiteli Mariborčane
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Od polnoči velja začasni nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko, ki ga je Slovenija med drugim uvedla zaradi groženj javnemu redu in notranji varnosti v Evropski uniji ter razmer na Bližnjem vzhodu. Omenjeni meji bodo tako lahko na 14-tih prehodih prestopali vsi, ki izpolnjujejo pogoje, na 18-tih pa vsi s pravico do prostega gibanja po pravu Evropske unije. Italija bo nadzor na meji s Slovenijo uvedla popoldne. Drugi poudarki oddaje: - Hamas sinoči izpustil prvi talki; Izrael nadaljuje zračne napade v Gazi. - Vrh voditeljev Evropske unije in Združenih držav v Washingtonu tudi v luči razmer na Bližnjem vzhodu. - Začenja se 27-ti Ljubljanski maraton.
Policija bo od jutri na hrvaški in madžarski meji zaradi povečane varnostne grožnje znova izvajala mejni nadzor. Najmanj 10 dni bo stalno prisotna na 12-ih prehodih s Hrvaško in dveh z Madžarsko, na ostalih le občasno. V Bruslju pa opozarjajo, da se je treba nadzoru na notranjih mejah schengna, četudi je upravičen, izogibati, saj ovira prost pretok ljudi. Druge teme: - V Gazo naj bi danes pripeljali prve tovornjake s pomočjo. Izrael nakazal pripravljenost na začetek kopenske ofenzive - Slovenija pošilja v Bruselj vlogo za sredstva popoplavne obnove. Še letos si obeta 100 milijonov evrov - Na Frankurtskem knjižnem sejmu sinoči največji dogodek slovenskega častnega gostovanja - glasbeni spektakel skupine Laibach
V uradnem listu bo danes objavljen odlok o uvedbi notranjega nadzora na meji s Hrvaško in Madžarsko, ki bo začel veljati jutri. Mejo bo tako mogoče prečkati le na določenih mejnih prehodih, ki bodo zapisani v odloku. Od jutri bodo tako mejni prehodi razdeljeni v dve kategoriji. Druge teme oddaje: - Izrael vojake poziva, naj se pripravijo na kopensko ofenzivo v Gazi - Slovenija v Bruselj pošilja vlogo za sredstva iz solidarnostnega sklada Unije - Na Slovenskem kongresu o vodah na Ptuju pozivi k upoštevanju stroke
Slovenija zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu in po Evropi uvaja nadzor na mejah s Hrvaško in z Madžarsko, o tem bo danes odločala vlada. Nadzor na meji s Slovenijo je včeraj napovedala Italija, veljati bo začel v soboto. Ukrep je namenjen predvsem omejitvi migracij. Druge teme: - V Gazo naj bi po napovedih Združenih držav najpozneje jutri pripeljali humanitarno pomoč iz Egipta. - Ukrep omejevanja cen električne energije bo v prihodnjem letu previdoma veljal le za gospodinjstva. - Celjski rokometaši klonili proti favorizirani Barceloni, košarkarji Olimpije nemočni proti Bešiktašu.
Zaradi zaostrenih varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu so pristojni zvišali stopnjo teroristične ogroženosti v naši državi z nizke na srednjo. Zaradi povečanega tveganja terorističnih dejanj Italija znova uvaja nadzor na meji s Slovenijo. Naša država je o enaki nameri obvestila Hrvaško in Madžarsko. Druge teme oddaje: - Egipt bo v Gazo spustil do 20 tovornjakov s človekoljubno pomočjo - Mariborska Snaga kmalu v remont sortirnice - Poraza rokometašev Celja in košarkarjev Olimpije v evropskih tekmovanjih
Neveljaven email naslov