Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

20.06.2016


Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.

Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:

»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«

Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:

 

Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:

 

Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.

 

Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.

Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:

 

Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:

»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«

 

Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:


Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.


Jutranja kronika

11483 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

20.06.2016


Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.

Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:

»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«

Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:

 

Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:

 

Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.

 

Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.

Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:

 

Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:

»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«

 

Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:


Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.


19.10.2023

Slovenija dvignila stopnjo teroristične ogroženosti, danes odločitev o nadzoru na meji s Hrvaško in Madžarsko

Zaradi zaostrenih varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu so pristojni zvišali stopnjo teroristične ogroženosti v naši državi z nizke na srednjo. Zaradi povečanega tveganja terorističnih dejanj Italija znova uvaja nadzor na meji s Slovenijo. Naša država je o enaki nameri obvestila Hrvaško in Madžarsko. Druge teme oddaje: - Egipt bo v Gazo spustil do 20 tovornjakov s človekoljubno pomočjo - Mariborska Snaga kmalu v remont sortirnice - Poraza rokometašev Celja in košarkarjev Olimpije v evropskih tekmovanjih


18.10.2023

V obstreljevanju bolnišnice v Gazi ubitih več sto ljudi

Izrael nadaljuje obstreljevanje Gaze, zaostrujejo se tudi spopadi ob meji z Libanonom. Kot rečeno, je bila sinoči tarča obstreljevanja bolnišnica v Gazi, pri čemer je bilo ubitih več sto ljudi, med njimi veliko žensk in otrok. Mednarodna skupnost se je na najbolj smrtonosen napad na civiliste v 11-ih dneh spopadov ostro odzvala. Ameriški predsednik Joe Biden je odredil natančno preiskavo okoliščin. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je poudaril, da so bolnišnice in njeno osebje zavarovani z mednarodnim pravom. Drugi poudarki: - Filozof Slavoj Žižek ob odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma z izjavami glede vojne na Bližnjem vzhodu močno razburil del občinstva. - Finančno ministrstvo pričakuje, da bo Slovenija do konca leta prejela 600 milijonov evrov evropskih nepovratnih sredstev in posojil. - Slovenski nogometaši še korak bližje uvrstitvi na evropsko prvenstvo. V Belfastu z 1:0 premagali Severne Irce.


18.10.2023

V napadu na bolnišnico v Gazi ubitih približno 500 ljudi.

V napadu na eno od bolnišnic na severu Gaze je bilo, kot rečeno, ubitih približno 500 ljudi, je sporočilo tamkajšnje ministrstvo za zdravje. Številni ljudje ostajajo ujeti pod ruševinami, saj je po eksploziji zrušila streha bolnišnice. Kdo je odgovoren za tragedijo, ni znano. V oddaji tudi: - Filozof Slavoj Žižek v nagovoru ob odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma razburil del očinstva. - V Svetem Juriju ob Ščavnici dočakali prvo dejanje izgradnje novega vrtca. - Slovenski nogometaši po zmagi nad Severno Irsko korak bližje evropskemu prvenstvu.


17.10.2023

Popoldne uradno odprtje Frankfurtskega knjižnega sejma: v središču bo Slovenija s Satovjem besed.

Po več letih priprav je Slovenija nared - popoldne bo z uradnim odprtjem v Frankfurtu zasedla mesto častne gostje na največjem knjižnem sejmu na svetu. Več tisoč predstavnikov medijev in obiskovalcev bo vabila v Satovje besed, kot se imenuje slovenski paviljon. Direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar poudarja raznovrstne dogodke v paviljonu. Drugi poudarki oddaje: - Izraelske sile, ob nadaljevanju zračnih napadov na Gazo, ohranjajo blokado palestinske enklave, ki je na robu humanitarne katastrofe. Na obisku v Izraelu bo jutri ameriški predsednik Joe Biden. Kot je napovedal ameriški zunanji minister Antony Blinken, Združene države neomajno podpirajo Izrael v boju proti Hamasu. - Vlada za obnovo po poplavah veliko stavi na evropska sredstva. Slovenija naj bi danes dobila zeleno luč finančnih ministrov Unije za dodatna posojila iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost - njihov obseg bi tako presegel milijardo evrov. - Naše nogometaše zvečer čaka obračun s Severnimi Irci. V Belfastu doslej še niso zmagali.


17.10.2023

V Izrael tudi ameriški predsednik

Združeni narodi opozarjajo, da približno milijon Palestincev, ki so pribežali na jug Gaze, nujno potrebuje hrano, vodo in gorivo. Mejni prehod Rafa med Egiptom in omenjeno enklavo ostaja zaprt, na egiptovski strani se kopičijo tovornjaki s humanitarno pomočjo. Egiptovska stran mejnega prehoda naj bi bila po poročanju več medijev tarča zračnega napada. Izrael bo jutri, po napovedih, obiskal ameriški predsednik Joe Biden. V oddaji tudi: - Po strelskem napadu v Bruslju razglašena najvišja stopnja nevarnosti terorističnega napada - Začenja se največji slovenski kulturni dogodek v tujini - Frankfurtski knjižni sejem - V Mislinji bolnikom z mišično-skeletnimi poškodbami na voljo nov medicinski aparat


16.10.2023

Druga jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


16.10.2023

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


15.10.2023

Jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


14.10.2023

Jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


13.10.2023

Druga jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.


13.10.2023

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


12.10.2023

Izraelsko stopnjevanje raketnih napadov na Hamasove položaje v Gazi

Izraelska vojska se s stopnjevanjem raketnih napadov na Hamasove položaje v Gazi pripravlja na kopensko posredovanje v tej enklavi, kjer se po opozorilih človekoljubnih organizacij humanitarne razmere hitro poslabšujejo. Medtem je Izrael včeraj oblikoval vlado narodne enotnosti. Kot je poudaril opozicijski voditelj Beni Ganc, je zdaj čas za vojno. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Obrambni ministri Nata obljubili nadaljnjo pomoč Ukrajini - Poslovanje Premogovnika Velenje v letih 2017 in 2018 pod drobnogledom Nacionalnega preiskovalnega urada - ženska rokometna reprezentanca z zmago začela kvalifikacije za uvrstitev na evropsko prvenstvo


12.10.2023

Izrael v novem obsežnem raketnem napadu na Gazo

Izraelske sile nadaljujejo obstreljevanje Gaze. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po vzpostavitvi krizne vlade narodne enotnosti dejal, da bodo uničili Hamas, opozicijski voditelj Beni Ganc, ki se mu je pridružil pa, da to ni čas za mir, temveč za vojno. Število žrtev na obeh straneh narašča, humanitarne razmere so vse hujše. Drugi poudarki oddaje: - Članice zveze Nato znova obljubile izdatno pomoč Ukrajini. - V Škofji Loki in Bohinju dobili nove prostore za zdravstveno dejavnost. - Košarkarji Olimpije za točko izgubili proti favoriziranemu Juventutu.


11.10.2023

Biden napade Hamasa na Izrael označil za popolno zlo, večina članic Unije za povečanje pomoči Palestincem

Bela hiša je napad Hamasa na Izrael označila za dejanje popolnega zla, po navedbah Bruslja pa ravnanje omenjenega palestinskega gibanja potrjuje, da gre za teroristično organizacijo. Visoki evropski zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell pa poudarja, da niso vsi Palestinci teroristi, kaznovanje vseh Palestincev bi bilo zato po njegovem nepošteno, neproduktivno in v nasprotju s prizadevanji za mir. V oddaji pa tudi o tem: - Kandidatki za zdravstveno ministrico Valentini Prevolnik Rupel zelena luč pristojnega parlamentarnega odbora - Prihodnji mesec višje pokojnine, decembra prvič zimski regres - Po oceni politike je najboljši odziv na opustitev premoga jedrska opcija


11.10.2023

Nočno bombardiranje Gaze, napadi Hamasa na Aškelon

Začenja se peti dan spopadov med izraelsko vojsko in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas, ki so zahtevali že več kot 2 tisoč smrtnih žrtev. Minule ure so zaznamovali nenehno izraelsko bombardiranje Gaze in napadi Hamasa na bližnje izraelsko mesto Aškelon. Raketiranja iz Libanona in Sirije krepijo strahove o širitvi koflikta v regiji. V oddaji tudi: - V Bruslju poudarjajo zagotovila o nadaljnji pomoči Palestincem - Kaj obljublja kandidatka za novo zdravstveno ministrico? - V Notranjih goricah je zrasel gasilski vadbeni poligon


10.10.2023

Netanjahu napoveduje uničenje Hamasa. Gaza je izolirana.

Izraelska vojska je vso noč silovito bombardirala Gazo. V spopadih s palestinskim gibanjem Hamas je bilo doslej ubitih skupno skoraj tisoč 600 ljudi, več tisoč je ranjenih. Izraelski premier Netanjahu je Hamasu zagrozil, da najhujše še sledi. Kar jim bomo storili v prihodnjih dneh, bo občutilo še več rodov, je sinoči dejal Netanjahu. V oddaji tudi: - Slovenija bo pozvala Bruselj k čimprejšnjemu predplačilu 100 milijonov evrov za obnovo po poplavah. - Kandidatka za zdravstveno ministrico Prevolnik Rupel popoldne pred pristojnim odborom. Napoveduje postopne spremembe. - Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja opozorila o poslabšuje duševnega stanja mladostnikov


10.10.2023

Izrael napovedal največji val zračnih napadov na Gazo. V spopadih doslej že več kot 1600 mrtvih

'Hamas je ob sobotnem napadu na Izrael storil zgodovinsko napako - ker si je želel vojno, jo bo dobil', je sinoči dejal izraelski premier Benjamin Netanjahu. Pričakovati je nove silovite zračne napade na Gazo, ki jo je izraelska vojska povsem osamila. V minulih treh dneh je nasilje na obeh straneh terjalo skupno skoraj tisoč 600 življenj. Trdno podporo Izraelu so v skupni izjavi izrazile Združene države Amerike, Francija, Nemčija, Združeno kraljestvo in Italija. Palestinsko-izraelski konflikt zaznamuje tudi preostalo politično dogajanje. - Bruselj trdi, da ne bo prekinil pomoči Palestincem - Ob rekordno nizki brezposelnosti težave na trgu dela - V Šentjerneju načrtjujejo sodobno športno dvorano


09.10.2023

Število ubitih v palestinsko-izraelskih spopadih preseglo tisoč 100

Nasilje na Bližnjem vzhodu se nadaljuje z nezmanjšano silo. Na izraelski stani je bilo ubitih najmanj 700 ljudi in na palestinski 400. Pripadniki Hamasa so zajeli veliko talcev, v Gazi je razseljenih več kot 100 tisoč Palestincev. V oddaji tudi: - Predloga proračunov za prihodnji dve leti s poudarkom na popoplavni obnovi bosta poslancem predstavila premier Golob in finančni minister Boštjančič - Pogajanja o plačah v javnem sektorju se bodo nadaljevala kljub odstopu ministrice Sanje Ajanovič Hovnik - Za najboljši celovečerec 26-tega Festivala slovenskega filma razglasili eksperimentalni dokumentarec Ne misli, da bo kdaj mimo, največ vesen filmu Zbudi me


09.10.2023

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


08.10.2023

Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.


Stran 27 od 575
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov