Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
11602 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
Razbitje ruskega vohunskega gnezda v Ljubljani bo - kot kaže - novica dneva. Zgodbo o velikem uspehu slovenskih obveščevalcev razkriva časnik Delo, ki med drugim poroča, da sta ruska vohuna, ki so ju priprli, delovala kot južnoameriška poslovneža. Grozi jima do 8 let zapora. Drugi poudarki oddaje: - Nemški kancler Olaf Scholz zavrnil ukrajinske pozive k dobavi lovskih letal. - Za posledicami alkohola pri nas umre približno 900 ljudi na leto. - Danci tretjič zapored svetovni rokometni prvaki.
Slovenski obveščevalci so razkrili ruska vohuna. Z državljanstvom ene od južnoameriških držav sta delovala pod lažno identiteto. Kot še poroča današnje Delo, so ju prijeli v njuni najeti pisarni v poslovni stavbi za ljubljanskim Bežigradom. Drugi poudarki oddaje: - V Ljubljani danes vrata odpirata dve ambulanti za neopredeljene paciente. - Osnovno šolo Pod goro v Slovenskih Konjicah bodo temeljito obnovili. - Danski rokometaši ugnali Francoze in osvojili tretji zaporedni naslov svetovnih prvakov.
Potem, ko so v zdravstvenem domu Ljubljana Polje decembra zaradi pomanjkanja zdravnikov zaprli vse ambulante družinske medicine, tam jutri odpirajo prvo od dveh ambulant za neopredeljene paciente. Opredeljevanje vnaprej ni potrebno. Druga ambulanta se bo odprla predvidoma čez dva tedna, računajo, da bodo skupaj lahko sprejeli približno 1500 pacientov. Druge teme: - Izrael po zadnjih napadih v Jeruzalemu napovedal nove ukrepe za boj proti terorizmu. - Italija bo za oskrbo s plinom iz Libije vložila osem milijard dolarjev. - Uspešno leto za turizem na Cerkljanskem.
Novoustanovljeni strateški svet za zdravstvo, v katerem je 22 strokovnjakov z različnih področij, bo po napovedih Erika Breclja, ki omenjeni svet vodi, prihodnji teden podal prva predloga za ureditev področja primarne medicine in za povečanje vpisa na obe medicinski fakulteti. Naloga sveta, ki ga koordinira premier Robert Golob, je sicer priprava strokovnih izhodišč za novo zdravstveno reformo, za pisanje zakonov pa je zadolžena delovna skupina na ministrstvu za zdravje. Druge teme: - V napadu na sinagogo v Jeruzalemu ubitih 7 ljudi. - Med prednostnimi nalogami slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji tudi mladi. - V finalu svetovnega rokometnega prvenstva Danci in Francozi.
Strateški svet za zdravstvo bo na današnji ustanovni seji med drugim obravnaval analizo stanja v zdravstvu, na podlagi katere bo pripravil predlog zdravstvene reforme. Predstavniki zaposlenih v zdravstvu pred prvim srečanjem, ki se ga bo udeležil tudi premier Robert Golob, dvomijo o vsebinskosti pogovorov, saj vlada še nima izhodišč za pogajanja. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Evropski notranji ministri so na neformalnem zasedanju v Stockholmu pozvali k okrepitvi sodelovanja s tretjimi državami pri vračanju migrantov. Predlagajo omejitev vizumske politike za tiste države, ki ne izpolnjujejo svojih mednarodnih obveznosti pri sprejemanju svojih državljanov. - Danes je svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Spomin in opomin, da se grozote ne smejo ponoviti, prenašajo tisti, ki so preživeli. - Za približno polovico šolarjev bo prihodnji teden, nekoliko prej, kot smo vajeni, prinesel zimske počitnice. Po pošiljki snega bo veliko priložnosti za zimske radosti.
V luči krize, ki pesti zdravstveni sistem, se bo danes pod okriljem premierja Roberta Goloba prvič sestal nov strateški svet za zdravstvo. Njegova osrednja naloga bo priprava predloga zdravstvene reforme, v sklop katere sodi tudi nov plačni steber za zdravstvo. O njegovi vzpostavitvi bodo danes govorili tudi predstavniki pogajalskih skupin vlade in sindikatov zdravstva. Druge teme: - Evropski notranji ministri za sodelovanje s tretjimi državami pri vračanju migrantov. - Nova izmenjava ognja med Izraelom in Gazo. - V boju proti visokim cenam daljinskega ogrevanja v Hrastniku napovedujejo enkratno denarno pomoč za najranljivejše.
Vlada bo danes predvidoma obravnavala zakon o dodatku pravosodnim funkcionarjem, ki naj bi do reforme prejemali 600 evrov bruto na mesec. Bodo seriji zvišanj plač zaposlenim v javnem sektorju sledile tudi plače v gospodarstvu? Gospodarska zbornica ocenjuje, da bo rast zagotovo hitrejša od inflacije. Druge teme: - Vodenje ljubljanskega Kliničnega centra z več kot 8 tisoč zaposlenimi in kar 50-milijonsko izgubo prevzema travmatolog Marko Jug - Zaveznice enotne v odločni podpori Ukrajini: v boj proti ruskim okupatorjem prihaja najsodobnejše in najboljše ofenzivno orožje na svetu - Sredi zime vroče v hrvaškem saboru: ali predlagana delitev plaž ob Jadranski obali res vodi v privatizacijo?
Združene države so sledile Nemčiji in napovedale dobavo svojih tankov Ukrajini. V Kremlju so do odločitev Zahoda pričakovano zelo kritični, v Kijevu pa so novico pozdravili. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem kot ključ do uspeha izpostavil nujnost hitre dobave tankov. Iz Washingtona prihajajo opozorila, da bodo njihovi tanki do Ukrajine potovali več mesecev. Druge teme: - Vlada o finančnem dodatku sodnim funkcionarjem - Svet UKC Ljubljana za generalnega direktorja imenoval dosedanjega vršilca dolžnosti Marka Juga - Obnovo hitre ceste v Vrtojbi zavira tudi pomanjkanje delovne sile
Nemčija naj bi se odločila v Ukrajino poslati svoje tanke leopard 2 in državam dovolila dobavo ukrajinskim silam. Po pričakovanjih naj bi to danes v bundestagu potrdil nemški kancler Olaf Scholz. Berlin podobne poteze pričakuje tudi od Washingtona. Ta bi lahko po napovedih že ta teden napovedal dobavo tankov abrams Ukrajini. Rusija je v odzivu že poudarila, da gre odkrito provokacijo. Drugi poudarki: - Državni zbor danes o razmerah v zdravstvu. Te so katastrofalne, priznavajo pristojni, na učinke prvih ukrepov bo treba še počakati. - Slovenija ima potencial za geotermalno energijo, a uresničitev zavira birokracija. - Nočni slalom za svetovni pokal v Schladmingu dobil Francoz Clement Noël, Slovenci ostali brez točk.
Državni zbor bo na današnjiizredni seji razpravljal o zdravstvu. Sejo je zahtevala stranka SDS, ki opozarja, da so razmere v zdravstvenem sistemu katastrofalne. V oddaji tudi: - Vlada je omejila cene daljinskega ogrevanja za gospodinjske odjemalce - Nemčija naj bi danes uradno potrdila dobavo tankov leopard Ukrajini - Turizem Bled po več kot letu dni dobil direktorja, vodil ga bo Blaž Veber
Osem mesecev po nastopu mandata bo vlada Roberta Goloba začela delovati v sestavi, kot si jo je koalicija tedaj zamislila. Državni zbor bo namreč danes po pričakovanjih potrdil devet ministrskih kandidatov, ki bodo prevzeli vodenje novih ali preoblikovanih ministrstev. Druge teme: - 11 mesecev po začetku vojne v Ukrajini Bruselj za čim širšo podporo ukrajinskemu mirovnemu načrtu in dodatnih pol milijarde evrov za dobavo vojaške opreme - Srbski predsednik Aleksandar Vučić v nagovoru državljanom opozoril na hude posledice, če Beograd ne sprejme načrta za normalizacijo odnosov s Prištino - Danci zadnji četrtfinalisti svetovnega prvenstva v rokometu, Slovenci s končnim desetim mestom do kvalifikacij za olimpijski turnir
Vlada bo po, po današnji potrditvi liste devetih ministrskih kandidatov v državnem zboru in njihovimi zaprisegami, začela delovati z dvajsetimi resorji. Ob reorganizaciji nekaterih že obstoječih pridobiva tri nova ministrstva; premier Robert Golob pa še ni našel nove ministrice ali ministra za vodenje notranjega resorja po odstopu Tatjane Bobnar. V oddaji tudi: - Ob reorganizaciji bo imela vlada odslej 20 ministrstev - Dodatni milijoni Unije za oboroževanje Ukrajine - Naši rokometaši ostajajo v boju za nastop na olimpijskih igrah
Po napovedih vremenoslovcev bodo na Notranjskem, Kočevskem in v delu Dolenjske predvsem dopoldne obilne snežne padavine, lokalno lahko zapade do 50 centimetrov snega. Za skoraj celotno državo zaradi vetra velja oranžno opozorilo. Druge teme: - Vlada danes s sindikati javnega sektorja. Zahteve posameznih skupin o zvišanju plač ocenjuje za nerealne. - Kalifornijski strelec si je sodil sam, v Združenih državah znova razprava o večjem nadzoru nad strelnim orožjem. - Zmagovito slovo slovenskih rokometašev s svetovnega prvenstva. Danes bo jasno, ali bodo v kvalifikacijah za olimpijske igre v Parizu.
Agencija za okolje je razglasila oranžno vremensko opozorilo, saj so za skoraj celotno državo napovedane padavine pa tudi močan veter. Sunki burje lahko ponekod dosegajo hitrost okoli 140 kilometrov na uro. Ob sneženju je pričakovati tudi snežne zamete in vetrolome. Pristojni odsvetujejo vse nenujne poti in priporočajo, da pred odhodom od doma preverite razmere na cestah. Druge teme: - S poslanskimi vprašanji ministrom se bo začela redna seja Državnega zbora. - Moskva ob morebitni dobavi orožja svari pred katastrofo. - Zasavju evropska sredstva za razvoj zelenih vodikovih tehnologij.
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Zdravniška zbornica in družinski zdravniki pozdravljajo ukrepe za izboljšanje zdravstvenega sistema, ki jih je včeraj predstavil pristojni minister Danijel Bešič Loredan. Kot je povedal predsednik Odbora za osnovno zdravstvo Rok Ravnikar, so družinski zdravniki zadovoljni, da je ministrstvo prepoznalo pomen primarne ravni, saj po njegovih besedah brez dobrih temeljev ni mogoče graditi ničesar. Na drugi strani so predvsem v civilnih iniciativah nad predstavljenim razočarani in zaskrbljeni. Drugi teme: - Na srečanju kontaktne skupine za pomoč Ukrajini obljube dodatne vojaške pomoči Kijevu - V Franciji se nadaljujejo množični protesti proti predlagani pokojninski reformi - Začel se bo 34-i tržaški filmski festival
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan bo danes javnosti predstavil analizo stanja slovenskega zdravstva. Analiza bo podlaga za zdravstveno reformo, ki se jo bo po besedah premiera Roberta Goloba treba lotili v središčni točki, pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Na zavodu očitke zavračajo, saj da nikoli niso zaznali, da bi bili jedro problema. Ostali poudarki oddaje: - Ob vnovični obravnavi novele zakona o finančni upravi sprememb ni pričakovati - Kontaktna skupina za pomoč Ukrajini v Nemčiji nadaljuje pogovore o nadaljnji dobavi orožja - Termoelektrarna Šoštanj napovedala novo podražitev toplotne energije
Vrh koalicije je včeraj na Brdu pri Kranju ugotavljal, da so razmere v zdravstvu skrb vzbujajoče, zato je reforma nujna. Za njen uspeh pa je, kot je dejal premier Robert Golob, pomembno takojšnje preoblikovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Visoko na lestvici ukrepov je tudi digitalizacija, s katero bi v zdravstvu vzpostavili red. Drugi poudarki oddaje: - Poznavalci letalske panoge ob napovedanih subvencijah za ohranjanje povezljivosti menijo, da bi morali premisliti o ustanovitvi novega nacionalnega letalskega prevoznika - Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres v Davosu pozval k večji svetovni zavzetosti v boju proti podnebni krizi, pri tem pa še posebej omenil vlogo Kitajske in Združenih držav - Parasmučarji skupaj s študenti delovne terapije te dni uživajo na snežnih strminah Rogle - Slovenski rokometaši so z zmago proti Iranu dobili nov zagon za nadaljevanje svetovnega prvenstva. Košarkarji Olimpije pa so v Stožicah doživeli deveti poraz v evropskem pokalu.
Neveljaven email naslov