Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
11602 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
Včerajšnji koalicijski vrh je postregel z analizo stanja slovenskega zdravstva, ki je po besedah premiera Roberta Goloba slabše od pričakovanj. Ključni del zdravstvene reforme bo preoblikovanje zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki ga v koaliciji vidijo kot jedro problema. Danes naj bi bila pripravljena tudi konkretna časovnica zakonodajnih in izvedbenih ukrepov na področju zdravstva do leta 2025. Drugi poudarki oddaje: - Guterres v Davosu: Naš svet je na številnih področjih zajel popoln vihar - Novozelandska premierka Jacinda Ardern napovedala svoj odstop - Odločitev trboveljske občine o podelitvi koncesije za odvoz odpadkov družbi Simbio nezakonita
Zdravstvena reforma bo lakmusov papir za trdnost koalicije. Stališča o njeni vsebini in časovnici bodo skušali poenotiti na današnjem vrhu. Razpravljali bodo tudi o drugih reformnih načrtih vlade. Premier Robert Golob glede izkupička pričakuje razširitev koalicijske pogodbe. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Ukrajina si je zagotovila dodatne pošiljke protiletalske zaščite z Zahoda. Ruske oblasti napovedujejo občutno povečanje svoje vojske. - Okoljevarstveniki protestirajo proti sečnji dreves na ljubljanskem Rožniku. Na Zavodu za gozdove poudarjajo, da je poseg v skladu z načrti. - Slovenski rokometaši začenjajo boje za preboj v četrtfinale svetovnega prvenstva. Popoldne se bodo v Krakovu pomerili z Iranci.
Koalicija bo na današnjem vrhu pretresala reforme na več področjih, ki jih vlada želi izvesti v letošnjem letu. V ospredju bo zdravstvo, pri katerem premier Robert Golob pričakuje tudi podpis aneksa h koalicijski pogodbi. Drugi poudarki: - Kot novi nemški obrambni minister bo prisegel Boris Pistorius. - Ukrajina pričakuje dodatne zaveze Zahoda k nadaljnji pomoči. - Pomurski sejem bo letos ponudil štiri sejemske dogodke.
Vlada je lani zvišala plače javnim uslužbencem za skupno 600 milijonov evrov. Prvi del so dobili decembra, drugega bodo aprila. Vendar se zato plačne zahteve niso umirile. Nasprotno - posamezne poklicne skupine zahtevajo višje plače in spremembo razmerij med poklici. V oddaji tudi: - Svetovni gospodarski forum v Davosu spremljajo tudi protesti - Evropski poslanci sprožili postopek za odvzem imunitete dvema poslancema, vpletenima v korupcijsko afero - Slovenski rokometaši z drugim mestom v skupini v nadaljevanje svetovnega prvenstva prenesli dve točki
Za nami je kljub sneženju nekoliko bolj mirna noč, ki pa ni minila brez prometnih zapletov. Moker sneg in neustrezna oprema sta znova privedla do zdrsov tovornjakov, o snegolomu pa zaradi manjše količine padavin ni poročil. Tako naj bi ostalo tudi v prihodnjih dneh. Drugi poudarki oddaje: - V Ljubljani bodo danes odprli še eno ambulanto za neopredeljene. - Bencin od polnoči dražji, cena dizla ostaja enaka. - Ukrajina poziva Zahod k hitrejšim pošiljkam orožja.
V večini države se to jutro začenja z nejevoljo voznikov, zdrsi vozil in zamudami zaradi obilnega sneženja. Agencija za okolje je za danes sicer izdala oranžno opozorilo. Iz večjega dela države zaradi mokrega in južnega snega poročajo o snegolomu, med drugim iz Koroške, Štajerske, Gorenjske in Dolenjske. V oddaji med drugim tudi: - Trdnost koalicije na preizkušnji ob zdravstveni reformi; vrata naj bi danes odprle prve ambulante za ljudi brez osebnega zdravnika. - Začenja se Svetovni gospodarski forum v Davosu, a brez predstavnikov Rusije - Vse manj je tiskanih medijev, s tem pa tudi poglobljenega novinarstva
Slovenijo je zajelo močno sneženje, ki bo po napovedih vremenoslovcev tudi po nižinah prineslo od pet do 20 centimetrov debelo snežno odejo. Težave na cestah so se začele že zgodaj zjutraj, promet je ponekod povsem ohromljen. V oddaji tudi o tem: - Zunanja ministrica po obisku Črne gore danes na Kosovu - Začenja se svetovni gospodarski forum v Davosu - Radovljiški vrtec začenja obsežen projekt prenove
Obsežni letalski napadi, ki jih je v več ukrajinskih mestih izvedla ruska vojska, so zahtevali tudi žrtve med civilisti. Število ubitih v mestu Dnipro v osrednjem delu države, kjer so rakete zadele 9-nadstropni stanovanjski blok, se je povzpelo na 14, več kot 60 je poškodovanih, približno 30 ljudi še pogrešajo. Cilj ruskih raket je bila sicer vnovič tudi energetska infrastruktura. Pristojne službe po državi se trudijo vzpostaviti dobavo elktrične energije, najhuje je v regijah Harkov in Kijev. Druge teme: - Prve ambulante za neopredeljene paciente bodo vrata odprle jutri. - Predlog reforme zdravstva na Hrvaškem številne zdravstvene delavce pustil hladne. - Slovenski rokometaši v drugem krogu svetovnega prvenstva ugnali gostitelje Poljake.
Javni uslužbenci pričakujejo začetek pogajanj o reformi plačnega sistema, a zdi se, da sindikati ne morejo ali ne želijo več čakati. Tudi zato si skušajo že zdaj zagotoviti boljše pogoje in plače. Sindikalno dogajanje ta teden je bilo izjemno razgibano in uspešno, sredino stavko zdravnikov in današnji shod pomočnic vzgojiteljic so namreč odpovedali. Druge teme oddaje: - Tudi vstop v pravoslavno novo leto v Ukrajini zaznamovali spopadi; Kijev zatrjuje, da Soledar ni v ruskih rokah - Nemška policija odstranila skoraj vse okoljevarstvenike iz vasi Lützerath - Hokejisti Olimpije prepričljivo ubranili naslov državnih prvakov
Zviševanje plač različnim poklicnim skupinam in dvig minimalne plače sta sprožila plaz novih zahtev. Nezadovoljstvo zaradi plačnega sistema je vedno večje tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju. Ta zahteva izenačitev minimalne plače z osnovno, za kar si prizadevajo že več let. Druge teme: - Pred pristojnimi parlamentarnimi odbori danes še štirje ministrski kandidati: Aleksander Jevšek za področje kohezije napovedal poenostavitev postopkov za črpanje evropskih sredstev - Predsedujoči letošnji podnebni konferenci direktor 12. največje naftne družbe na svetu - Nacionalnega naftnega podjetja Abu Dhabi, okoljevarstveniki opozarjajo na nesprejemljiv konflikt interesov - Slovenski rokometaši na svoji uvodni tekmi svetovnega prvenstva zanesljivo s 33:19 premagali ekipo Savdske Arabije, jutri jih čakajo Poljaki
Danes bo konec ugibanj o višini letošnje minimalne plače. Minister za delo Luka Mesec bo po seji vlade sporočil nova zneska bruto in neto minimalne plače. Šlo naj bi za enega od večjih zvišanj, toda kritiki opozarjajo, da se bo z njim povečalo tudi število prejemnikov minimalne plače, razmerja pa dodatno porušila. Drugi poudarki oddaje: - Začenjajo se zaslišanja devetih ministrskih kandidatov, vlada bo potrjevala sporazuma s šolskim in zdravniškim sindikatom - Odprtje ambulante za neopredeljene bolnike v Mariboru jutri, v Celju v ponedeljek, v Ljubljani jih napovedujejo sedem - Rokometna rezprezentanca drevi v Katovicah proti Savdski Arabiji začenja svetovno prvenstvo
Zdravniki in zobozdravniki so tri ure pred začetkom odpovedali za danes predvideno stavko. Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov ter ministrstvo za zdravje sta namreč včeraj po več ur trajajoči mediaciji, ki jo je vodilo Zdravniško društvo, dosegla in parafirala dogovor, ki ga je pozno sinoči že potrdil tudi glavni stavkovni odbor Fidesa. Druge teme oddaje: - Premier Golob napovedal 600 evrov bruto dodatka za vse sodnike in tožilce do uveljavitve reforme plačnega sistema - Francoska vlada načrtuje zvišanje upokojitvene starosti na 64 let; sindikati že napovedali stavko - V Hollywoodu podelili zlate globuse; najboljša filma Duše otoka in Fabelmanovi
Zdravniki in zobozdravniki so preklicali stavko, predvideno za danes. Predstavniki sindikata Fides in ministrstva za zdravje so namreč včeraj, ob mediaciji, dosegli in parafirali sporazum. Kaj vsebuje, še ni znano. Včerajšnja stavka pacientov je poudarila poziv oblastem k ureditvi javnega zdravstva, da bo dostopno vsem. V oddaji tudi: - Sodniki pozdravljajo vladno napoved o dodatku zanje do plačne reforme - V Domu starejših občanov v Novem mestu se veselijo prizidka in dodatnih parkirišč - Na nočnem slalomu v Flachauu najboljša Vlhova, Slovenke ostale brez finala
Ministrstvo za zdravje in sindikat Fides imata do 18. ure čas za dogovor o stavkovnih zahtevah, pri čemer bo posredovalo Slovensko zdravniško društvo. Medtem bodo popoldne na cesti pacienti, ki bodo s shodi v več krajih zahtevali ohranitev javnega zdravstva. Druge teme: - Pomočnicam vzgojiteljic zagotovljeno do 13-odstotno zvišanje plač, za sobotno napovedanega protestnega shoda najverjetneje ne bo - Podnebni aktivisti v Nemčiji danes z vsemi sredstvi proti napovedanemu rušenju naselja Lützerath zaradi širitve rudnika lignita - Ob vojni na bojiščih med Ukrajino in Rusijo potekajo tudi ostri informacijski spopadi; domnevnih 600 žrtev med ukrajinskimi vojaki le del ruske propagande
Popoldne bo v več slovenskih mestih stavka pacientov. Predstavniki pobude Glas ljudstva pozivajo k sistemskih spremembam v zdravstvu. Shoda v Ljubljani se bo udeležil premier Robert Golob. Ali bodo jutri stavkali zdravniki in zobozdravniki, bo znano po današnjem nadaljevanju mediacije med predstavniki zdravstvenega ministrstva in sindikata Fides. V oddaji tudi: - Pomočnicam in pomočnikom vzgojiteljic se obetajo višje plače - Nova kritična točka spopadov na vzhodu Ukrajine je mesto Soledar - V Pivki razstava v opomin na največji požar, ki je divjal pri nas
V glavnem mestu Brazilije se je sinoči zgodil napad podpornikov nekdanjega desničarskega predsednika Jaira Bolsonara na ključne državne ustanove. Policija v Brasiliji je sicer v nekaj urah znova vzpostavila nadzor. Brazilski predsednik Liuz Inacio Lula da Silva je v prestolnici uvedel izredne razmere in napovedal kaznovanje odgovornih. Iz sveta pa se vrstijo obsodbe napada in podpora zdajšnjemu predsedniku. Druge teme oddaje: - Minister za zdravje Bešič Loredan naj bi se pred za sredo napovedano stavko zdravnikov še enkrat srečal s predstavniki Fidesa - Iz sveta izrazi podpore aktualnemu brazilskemu predsedniku Luli da Silvi, ki je protestnike označil za fašistične fanatike - Švedska zahteve Turčije v zameno za ratifikacijo vstopa v Nato označila za neizvedljive
Glavno mesto Brazilije je včeraj zajel kaos, ki je spominjal na dogajanje v ameriškem Kapitolu pred dvema letoma. Več tisoč privržencev nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara, ki ne priznavajo zmage Luiza Inácia Lule da Silva, je vdrlo v brazilski kongres, predsedniško palačo in vrhovno sodišče. Da Silva je bil v televizijskem nagovoru dejal, da so fašistični fanatiki storili nekaj, česar v zgodovini države še niso videli. Druga vsebina oddaje: Minister za zdravje pred zdravniško stavko Fides vabi na nov pogovor. V državnem zboru nov korak k oblikovanju vlade po koalicijskih željah. Gradnja krožišča na mariborski Streliški cesti bo prinesla zastoje.
Na Pokljuki oziroma v Kranjski Gori se bodo torej danes končale preizkušnje biatlonk in biatloncev ter alpskih smučark. Na Rudnem polju tudi danes pričakujejo dober obisk, potem ko si je tekme svetovnega pokala v minulih dneh ogledalo veš tisoč biatlonskih navdušencev. Drugi poudarki oddaje: - V Parizu se je na protestu proti inflaciji in pokojninski reformi zbralo približno dva tisoč ljudi. - Kitajska odpravila obvezno karanteno ob vstopu v državo. - Mineva 80 let od padca Pohorskega bataljona; v Dražgošah slovesnost ob 81-i obletnici Dražgoške bitke.
Neveljaven email naslov