Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
11602 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
Volilci in volilke se pri nas odločajo med dvema predsedniškima kandidatoma Natašo Pirc Musar in Anžetom Logarjem. Predčasno je glas mogoče oddati še jutri, opolnoči pa se izteče rok za oddajo zahtevka za glasovanje na volišču OMNIA. Noč ob spremljanju volitev mineva tudi v Združenih državah. Kot kaže za zdaj, bi lahko republikanci prevzeli nadzor nad predstavniškim domom kongresa. Drugi poudarki oddaje: - Koalicijski vrh na Brdu pri Kranju tudi o dogovorih za zajezitev draginje. - Slovenija na podnebnem vrhu pričakuje zagotovitev finančnih tokov za doseganje ciljev. - Infrastrukturna dela v vaseh Breg in Grič v občini Ribnica naj bi bila končana do marca.
Supervolilno leto novembra dosega vrhunec z drugim krogom predsedniških in prvim krogom lokalnih volitev ter tremi referendumi. Čeprav smo na zadnjih treh izrekanjih zaznali povečanje volilne udeležbe, pa bi tolikšno število volitev po mnenju političnih analitikov lahko do določene mere odvrnilo volilce. Ni pa enotnega mnenja o tem, katerim volitvam bi to najbolj škodovalo. Druge teme oddaje: - Usoda druge polovice mandata ameriškega predsednika Joeja Bidena bo odvisna od izida današnjih vmesnih volitev - Celjska bolnišnica dva meseca po aferi zamenjave bolnikov z novim vodstvom; nova vodilna tudi v HSE-ju in TEŠ-u - Kateri so razlogi za današnjo podražitev bencina in pocenitev dizelskega goriva?
V nedeljo bomo v drugem krogu predsedniških volitev odločali, kdo bo nasledil Boruta Pahorja v predsedniški palači, čez tri tedne bodo predmet odločanja trije vladni zakoni: o vladi, dolgotrajni oskrbi in o RTV Slovenija. Šest dni pred drugim krogom predsedniških volitev se zmaga nasmiha Nataši Pirc Musar. Tako kaže raziskava javnega mnenja, ki jo je na vzorcu tisoč anketirancev od drugega do četrtega novembra za našo medijsko organizacijo izvedla agencija Valicon. Druge teme oddaje: - Opozorila na podnebnem vrhu v Egiptu: namesto načrtovanega zmanjšanja škodljivih izpustov jih bomo v tem desetletju še povečali - Američani jutri na vmesne kongresne volitve: ob različnih pravilih med zveznimi državami veliko možnosti za tehnične zaplete - Slovenske rokometašice so morale priznati premoč Švedinjam, za preboj v drugi del evropskega prvenstva jutri s Srbkinjami
V nedeljo bomo volivke in volivci v drugem krogu predsedniških volitev odločali, kdo bo nasledil Boruta Pahorja v predsedniški palači. Referendumski dan, na katerem bomo odločali o treh vladnih zakonih: o vladi, o dolgotrajni oskrbi in o RTV Slovenija, pa bo 27-ega novembra. Drugi poudarki oddaje: - Ob začetku podnebne konference Združnih narodov razprave o pomoči revnim državam. - Občina Sodražica načrtuje gradnjo vetrnih elektrarn. - Evropsko prvenstvo v rokometu: Švedska previsoka ovira za Slovenke.
V Egiptu se danes začenja podnebna konferenca Združenih narodov. Že pred uradnim začetkom je bilo slišati številne pozive stroke k bolj odločnemu ukrepanju, saj doslej ni bilo opaziti prave politične volje za preprečitev črnega podnebnega scenarija. Vročinski valovi, neurja, poplave, suše in druge posledice podnebne krize so tako rekoč postali skoraj naš vsakdan. Tudi v slovenskem društvu Fokus opozarjajo, da je odločno ukrepanje nujno, če želimo doseči cilj, da se ozračje do konca stoletja ne bo segrelo za več kot 1,5 stopinje. V oddaji tudi: - Srbi zaradi registrskih tablic protestno zapuščajo kosovske institucije, danes na Kosovu tudi protest - Hrvaška bi večja podjetja, ki so v zadnjem letu občutno profitirala, dodatno obdavčila - Slovenske rokometašice čaka druga tekma na domačem evropskem prvenstvu, nasprotnice Švedinje - Pretežno jasno bo, nekaj več oblačnosti bo na vzhodu
Konec tedna bo postregel s pestrim športnim dogajanjem. Za navdušenje so že včeraj poskrbele rokometašice. Na uvodni tekmi evropskega prvenstva, ki ga gosti tudi Slovenija, so premagale favorizirano reprezentanco Danske. Kapetanka Ana Gros je povedala, da so bile maximalno pripravljene na njih. Niso se predale in vedele so, da če jih v nekem trenutku zlomijo, bodo težko prišle nazaj. Danes imajo dan premora, jutri pa se bodo pomerile s Švedinjami. Sezono pa danes v Wisli na Poljskem začenjajo smučarski skakalci in skakalke. Druge teme: - Skupina G7 opozarja na nevarnost groženj Rusije z jedrskim orožjem, zatiranja protestov v Iranu in raketnih poskusov Severne Koreje - Musk po prevzemu Twitterja uresničil napovedi o množičnem odpuščanju - Z dogodkom Gourmet Ljubljana Crawl v galerijah in muzejih v prestolnici začetek Evropskega simpozija hrane
Po zadnjih podatkih Združenja nabavnikov Slovenije se je indeks nabavnih menedžerjev meseca oktobra vnovič znižal, trenutno znaša 35,7 točke. To kaže, da gospodarska dejavnost že nekaj mesecev pada. Druge teme: - Finska in Švedska po mnenju generalnega sekretarja NATA Jensa Stoltenberga izpolnili pogoje za vstop v zavezništvo, Ankara ostaja zadržana - Kitajski predsednik Ši Džinping ob srečanju z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem v Pekingu podaril pomen sodelovanja velesil za dosego svetovnega miru - Število mrtvih v prometnih nesrečah spet večje, Slovenija lani močno presegla evropsko povprečje, tudi načrt prometne varnosti za letos ne bo izpolnjen
Gospodarska aktivnost že nekaj mesecev upada, na to kaže tudi vnovično znižanje indeksa nabavnih menedžerjev. Ta po podatkih Združenja nabavnikov Slovenije trenutno znaša 35,7 točke. Vrednost kaže na še večji upad aktivnosti in recesijo. Druge teme: - Jens Stoltenberg: Finska in Švedska sta izpolnili pogoje za vstop v Nato - Občina Ribnica pridobila nepovratna sredstva za ureditev industrijske cone Lepovče - Slovenske rokometašice na uvodni tekmi evropskega prvenstva proti Danski
Evropska celina se je vse bolj in vse hitreje segreva, so pred prihajajočo podnebno konferenco v Kairu sporočili Združeni narodi. Stroka od svetovnih voditeljev zahteva veliko bolj stroge ukrepe kot na konferenci pred sedmimi leti, saj se razmere zaostrujejo. Najbolj očitno se to odraža na ledenikih. Druge teme: - Začenja se berlinski proces: bo Beograd upošteval svarila Bruslja, naj se odreče tesnemu sodelovanju z Moskvo? - Ameriški predsednik Biden opozarja, da so spletke nekdanjega predsednika in teorije zarote Združene države privedle do kritične točke - Bo domače evropsko rokometno prvenstvo za ženske plus tudi za gospodarstvo?
Če ne bo korenitejših ukrepov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, se temperatura ozračja do konca tega stoletja lahko zviša za katastrofalne 4,4 stopinje Celzija, opozarjajo strokovnjaki Združenih narodov. Znanstveniki svetovne voditelje pred podnebno konferenco, ki bo med 6. in 18. novembrom v egiptovskem Šarm el Šejku, pozivajo, naj okrepijo svoje načrte v skladu s pariškim podnebnim sporazumom. Druge teme oddaje: - Srbska vojska blizu Kosova sestrelila brezpilotni letalnik - Fed še četrtič zapored dvignil obrestno mero za 0,75 odstotne točke - Koprsko društvo Šentmar odslej v obnovljenem dnevnem centru za ljudi s težavami v duševnem zdravju
Prvi delovni dan po podaljšanem koncu tedna upravičencem do socialne pomoči in varstvenega dodatka prinaša pomoč za blažitev energetske draginje. Posamezniki bodo prejeli 200 evrov dodatka, več tisti z otroki. Druge teme: - Upokojencem z novembrom za 4,5 odstotka višje pokojnine, še ta teden predvidoma dogovor o znesku in načinu zvišanja minimalne plače - Po petih parlamentarnih volitvah v manj kot štirih letih in pol se premierski položaj v Izraelu obeta nekdanjemu dolgoletnemu predsedniku vlade Benjaminu Netanjahuju - Kljub obsežnim vlaganjem v železniško omrežje brez dvotirnosti potovanja z vlaki v Sloveniji ostajajo nekonkurenčna drugim oblikam prevoza
Prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka bodo danes na svoje račune prejeli tako imenovani energetski dodatek. Gre za skupno približno 71.500 ljudi, ki bodo dodatek prejeli z namenom blažitve posledic draginje. Druge teme oddaje: - Benjaminu Netanjahuju se nasmiha vrnitev na čelo izraelske vlade - Brazilski predsednik Bolsonaro nakazal mirno predajo oblasti - Prenovljen vodovodni stolp v Brežicah vabi na voden ogled
Danes je državni praznik, dan spomina na mrtve in verski praznik vseh svetih. Ta dan velikokrat pri ljudeh spodbudi pogovor o žalovanju za našimi ljubljenimi. Številni so se že v preteklih dneh odpravili na pokopališča, mnogi se bodo tja odpravili danes. Zaradi močno povečanega obiska so v okolici večine pokopališč po državi prilagodili prometne režime. Druge teme: - Rusija začasno prekinila dogovor o izvozu ukrajinskega žita - V Izraelu pete parlamentarne volitve v treh letih in pol - Začel se je movember, mesec, namenjen zdravju moških in boleznim, ki jih najbolj ogrožajo
Slovenci smo svojo slovnico dobili kot deveti narod na svetu, celoten prevod Svetega pisma pa kot 12. in to zahvaljujoč našim reformatorjem iz druge polovice 16. stoletja. Nič čudnega torej, da današnji dan reformacije praznujemo tudi kot nekakšen rojstni dan našega knjižnega jezika. Druge teme: - Šok Korejcev zaradi številnih poteptanih življenj se spreobrača v jezo - Tesna zmaga nekdanjega brazilskega predsednika nad zdajšnjim - Vesno za najboljši celovečerni film prejel Orkester
Iz Južne Koreje poročajo o tragičnem dogodku, ki se je zgodil med praznovanjem pred nočjo čarovnic v Seulu. Med prerivanjem je nepregledna množica pod seboj pokopala več sto ljudi, najmanj 151 jih je umrlo. Oblasti so razglasile žalovanje in odredile preiskavo vzrokov nesreče. Druge teme: - Odločitev Rusije o odstopu od sporazuma o izvozu ukrajinskega žita sprožila ostre odzive mednarodne skupnosti - Turistični delavci zadovoljni s številom nočitev, a opozarjajo na posledice energetske krize - Zmagovalka Popevke 2022 skladba Nove slike v izvedbi Mie Guček, velika nagrada strokovne žirije skupini Gedore
V Cankarjevem domu v Ljubljani je bila sinoči osrednja državna proslava pred ponedeljkovim dnevom reformacije. Slavnostna govornica, ministrica za kulturo Asta Vrečko, je med drugim opozorila, da je naloga države zagotoviti dostopnost vsebin v slovenskem jeziku in preprečiti privilegije nekaterih družbenih skupin. V oddaji tudi: - Pred dnevom spomina na mrtve vnovični pozivi k manjši porabi nagrobnih sveč - Med poudarki obiska predsednice Evropske komisije na zahodnem Balkanu obljube o finančni pomoči - Ukrajinski predsednik Zelenski ruske sile obtožuje kraje medicinske opreme v regiji Herson
Danes je dan Radiotelevizije Slovenija. Na ta dan leta 1928 je v Ljubljani uradno začel redno oddajati takrat še Radia Ljubljana, ki se je sicer prvič oglasil v začetku septembra. 30 let pozneje se je radiu pridružila televizija. Danes pa RTV poleg njiju sestavljajo še Multimedijski center, regionalna centra v Mariboru in Kopru, oddajniki in zveze ter teletekst. Druge teme oddaje: - Državni zbor o predlogu tako imenovanega izhodnega covidnega zakona - Nataši Velikonja Jenkova nagrada za pesniško zbirko Prostor sred križišč - Twitter vendarle v lasti najbogatejšega Zemljana Elona Muska
Danes je dan Radiotelevizije Slovenija. Pred natanko 94-imi leti je namreč začela redno oddajati prva slovenska radijska postaja, takratni Radio Ljubljana, ki se je prvič oglasil že v začetku septembra. 30 let kasneje se je radiu pridružila še televizija, danes pa RTV med drugim sestavljajo še Multimedijski center, regionalna centra v Mariboru in Kopru, oddajniki in zveze ter teletekst. Druge teme oddaje: - Državni zbor danes tudi o izhodnem covidnem zakonu - Vladimir Putin: Rusija v Ukrajini brani svojo pravico do obstoja - Ormož v prihodnjih dneh v znamenju Grossmanovega Festivala fantastike in stripa
Tako imenovano super volilno leto se nadaljuje. V dobrem mesecu bo znano, kdo bo prevzel predsedniški položaj, kdo bo vodil lokalne skupnosti in kakšna bo usoda zakonskih sprememb o organiziranosti RTV, sestavi vlade in zagotavljanju dolgotrajne oskrbe. Referendumska kampanja se začenja danes. Druge teme: - Kako ublažiti vse višjo inflacijo? Vlada ima na mizi predlog zvišanja pokojnin in minimalne plače. Pritiski draginje zvišujejo tudi plačna pričakovanja. Član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar pravi, da lahko že govorimo o inflaciji ki sama sebe na nek način poganja in je vztrajna in jo je zelo težko zaustaviti. Inflacijska gibanja bo skušala Evropska centralna banka znižati z dodatnim zvišanjem ključnih obrestnih mer. - Evropska unija želi, da bi se skupnemu evropskemu naročanju energetov pridružile tudi države zahodnega Balkana. Vodja Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je na poti v Prištino in Tirano, se je včeraj v Skopju udeležila podpisa sporazuma, po katerem bo pri obvladovanju migracij pomagala agencija Frontex. -Zvečer bodo pri nas premierno prikazali Sarajevo safari, film, ki dviguje prah zaradi pričevanj o tujih ostrostrelcih v tem mestu med vojno ter njihovih žrtvah. Režiser Miran Zupanič v odzivu na napovedane ovadbe poudarja, da očitno živimo v različnih resničnosth. Kot pravi, je to kar je naredil, pričevanje iz resničnosti, kot jo vidim on in kot jo vidijo ti ljudje
Neveljaven email naslov