Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

20.06.2016


Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.

Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:

»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«

Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:

 

Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:

 

Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.

 

Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.

Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:

 

Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:

»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«

 

Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:


Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.


Jutranja kronika

11550 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

20.06.2016


Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.

Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:

»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«

Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:

 

Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:

 

Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.

 

Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.

Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:

 

Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:

»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«

 

Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:


Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.


23.08.2022

Obeta se nižji DDV za več energentov

Potem ko je parlamentarni odbor za finance včeraj podprl predlog zakona, po katerem bi se DDV za več energentov znižal z 22-ih na 9,5 odstotka, bo o tem danes odločal še Državni zbor. Dodatnega znižanja DDV-ja na energente ne bo, saj bo vlada proračunska sredstva, če bo treba, raje uporabila za znižanje DDV-ja na hrano, je pojasnil premier Robert Golob. V oddaji tudi: - Slovenski državni holding bo dobil novega predsednika uprave - O razmerah v Zaporožju danes tudi Varnostni svet Združenih narodov - Mesec okusov Posavja v Krško po dveh letih vrača ulični festival


22.08.2022

Kmetje pričakujejo čimprejšnjo pomoč ob suši

Suše, toča, energetska draginja ... to je le nekaj izzivov za slovensko kmetijstvo. Kmetje od strateškega načrta prihodnje kmetijske politike, ki ga bo pristojno ministrstvo predstavilo danes, med drugim pričakujejo možnosti za stabilno delovanje in čimprejšnjo pomoč ob suši. Najbolj pa nasprotujejo zahtevam po opuščanju fitofarmacevtkih sredstev. V oddaji tudi o teh temah: - Predsedniški kandidati lahko začnejo zbirati podpise volilcev. - Južna Koreja in Združene države začele skupne vojaške vaje, ki vsakič razburijo severnokorejski režim. - Slovenski športniki na združenem evropskem prvenstvu devetih športov osvojili kar 9 kolajn


22.08.2022

Kmetje pričakujejo novejšo, a ne prestrogo kmetijsko politiko

Slovenske kmete še vedno pesti huda suša, zaradi njenih posledic od države pričakujejo čim prejšnje izplačilo pomoči. Obenem opozarjajo, da je treba kmetijsko politiko preoblikovati, pri tem pa ne pretiravati pri ukrepih. Z vidika okoljevarstva je eden očitnejših popolna prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev, kar pa v Kmetijsko-gozdarski zbornici zavračajo. Drugi poudarki oddaje: - Združene države Amerike v Južni Koreji začele skupne vojaške vaje - Novomeška zagonska podjetja bodo odslej domovala tudi na Novem trgu - Slovenija zadnji dan evropskega prvenstva iz Münchna odnesla še dve kolajni


21.08.2022

Zadnji dan evropskih prvenstev v Muenchnu

Danes se bodo končala združena evropska prvenstva v Muenchnu. Zadnji dan tekmovanj ima Slovenija že zagotovljeno kolajno. Priboril jo je namiznoteniški igralec Darko Jorgič, ki se bo v popoldanskem finalu boril za naslov evropskega prvaka. V Jutranji kroniki tudi: - Rekordna turistična sezona na Hrvaškem, kjer razmišljajo o zaprtih plažah - Kijev se pripravlja na krepitev ruskih napadov ob ukrajinskem dnevu neodvisnosti - Glavna nagrada festivala FeKK grškemu kratkemu filmu Mikrobiom


20.08.2022

Kristjan Čeh evropski podprvak v metu diska

Slovenski šport je bil spet uspešen na združenih evropskih prvenstvih v Münchnu. Metalec diska Kristjan Čeh je s srebrom osvojil svojo prvo kolajno na prvenstvu stare celine. - V času podražitev živil in poudarjanju pomena samooskrbe se začenja jubilejni sejem AGRA - Kijev in Moskva podpirata strokovni pregled nuklearke v Zaporožju - V Termah Tuhelj zaradi napake pri kloriranju več poškodovanih - Na sarajevskem filmskem festivalu nagradili hrvaško dramo Varno mesto


19.08.2022

Jeseni in pozimi dodatna pomoč za najranljivejše in gospodarstvo

Energetska draginja bo v prihodnjih mesecih po pričakovanjih močno zarezala v življenja ljudi. Vlada je na včerajšnji seji sprejela ukrepe za pomoč najbolj ranljivim, ki bodo dobili dodatek v višini najmanj 200 evrov. Gre za invalide in socialno ogrožene. Pomoč bodo izplačali v obdobju od začetka novembra do konca marca. Vnovične pomoči pa bo deležno tudi gospodarstvo - tokrat predvsem mala in srednje velika podjetja. Drugi poudarki oddaje: - Kako se bomo jeseni in pozimi spopadali z epidemijo? - Študentsko delo kljub prilagodljivosti ostaja prostor izkoriščanj - Tristranski pogovori v Ukrajini postavili v ospredje žito in jedrsko varnost


19.08.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


18.08.2022

Vlada danes predvsem o draginjski pomoči malim in srednje velikim podjetjem

V ospredju današnje vladne seje bo državna pomoč malim in srednje velikim podjetjem, ki se bodo po številnih napovedih jeseni spopadala z višjimi cenami energije. Pri tem bo vlada po besedah premiera Roberta Goloba sledila evropskim direktivam. Golob ob tem poudarja, da napovedi v zvezi z dobavami zemeljskega plina pred zimo niso povsem črnoglede. Kot je dejal pomanjkanja ne bo, bodo pa visoke cene.Vlada si bo v prihodnje pri oblikovanju svežnjev pomoči pomagala z merili energetske revščine. V oddaji pa tudi o tem: -Stanovalci domov za starejše novih podražitev sami ne bodo zmogli, računajo na pomoč države - Pomembni srečanji na mednarodnem parketu: Zelenski, Erdogan in Gutteres v Lvovu; v Bruslju Vučić in Kurti -Na evropskem prvenstvu v Münchnu navdušile Janja Garnbret in Mia Krampl ter Tina Šutej; košarkarji v nabito polnih Stožicah porazili Srbe.


18.08.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


17.08.2022

Ob današnjem državnem prazniku pozivi k odgovornosti za skupnost

Danes je državni praznik, dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Da so se pred dobrim stoletjem Prekmurci lahko pridružili preostalim Slovencem, so bili zaslužni zlasti številni domoljubi na obeh straneh Mure. Na sinočnji osrednji proslavi v Črenšovcih je predsednik države Borut Pahor v luči razmer v Evropi in svetu poudaril zlasti našo lastno skrb za skupnost. V oddaji tudi: - Skrajševanje čakalnih vrst kot zdravstvena tržnica: katere storitve so najbolj zaželene in kakšne so omejitve? - Biden podpisal zakonski sveženj, ki podnebne in zdravstvene ukrepe financira z višjimi obdavčitvami bogatih - Mladi slovenski upi na mednarodnih olimpijadah znanja posegajo po najvišjih mestih


17.08.2022

Minevajo 103 leta od združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Danes je državni praznik Združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v spomin na 17-i avgust 1919, ko so na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih podprli priključitev Prekmurja tedanji Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Slavnostni govornik na sinočnji proslavi v Črenšovcih je bil predsednik republike Borut Pahor, ki je poudaril zlasti skrb za narodno in državljansko skupnost. Po njegovih besedah je suverenost najpomembnejše orodje naše varnosti in blaginje, čeprav smo Slovenci majhen narod in je Slovenija relativno majhna država. Druge teme oddaje: - Del razlike v ceni elektrike iz lanskega leta v primerjavi z letošnjo bo vlada pokrila iz proračuna gospodarskega ministrstva - Ameriški predsednik Biden podpisal obsežen zakonodajni sveženj s področja okolja, davkov in zdravstva - Sevnica ta teden ponuja pestro festivalsko dogajanje za mlade


16.08.2022

Druga jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.


16.08.2022

Uprava za zaščito in reševanje z občinami ta teden začenja zbiranje ocen o škodi zaradi suše

Premier Robert Golob bo s kmetijsko ministrico Ireno Šinko in ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik danes obiskal Pomurje, kjer si bo med drugim ogledal prizadeta območja zaradi suše in se srečal s predstavniki različnih kmetijskih organizacij. Ta teden bo Uprava za zaščito in reševanje skupaj z občinskimi komisijami začela ocenjevanje škode v kmetijstvu zaradi suše. Druge teme oddaje: - Kljub vrnitvi okoljskih dajatev in višjim reguliranim maržam trgovcev se pogonska goriva jutri ne bodo podražila - Nemški kancler Scholz zadržan do predloga prepovedi vizumov za ruske državljane - Z energetsko sanacijo vrtca in telovadnice v občini Zagorje ob Savi do nižjega ogljičnega odtisa


15.08.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


14.08.2022

Draginja vpliva tudi na uvoz polprevodnikov s Kitajske, nekatere države bi proizvodnjo preselile domov

Visoko inflacijo v Evropi so zagnale naraščajoče cene goriv in energentov, posledično so se povečali tudi stroški prevoza oziroma logistike. Poleg tega je proizvodnja na Kitajskem še vedno okrnjena zaradi tamkajšnje politike ničelne tolerance do covida. Zastoji v dobavnih verigah v večini niso odpravljeni. Južna Koreja, Evropa in Združene države imajo v načrtu skrajšanje dobavnih verig tako, da bi proizvodnjo polprevodnikov, ključnih v elektroniki, preselili iz Azije domov. Projekt je zahteven in ne bo uresničen čez noč. V oddaji tudi: - Zelenski: vsak ruski vojak, ki bo streljal v Zaporožju, bo tarča ukrajinskih varnostnih sil - Podnebni begunci: žrtve dviga gladine morja v nekaterih svetovnih prestolnicah - Slovenski košarkarji v Carigradu z 82:86 premagali Ukrajino


13.08.2022

Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.


12.08.2022

Ob mednarodnem dnevu mladih opozorila na izzive, ki spremljajo njihovo odraščanje

Ob mednarodnem dnevu mladih se znova vrstijo opozorila na izzive, ki spremljajo njihovo odraščanje in osamosvajanje. Čeprav številni iščejo priložnosti v tujini ali razmišljajo o tem, Nives Felić iz zavoda Néfiks poudarja, da jim svetlo prihodnost lahko ponudi tudi naša država. Težave mladih ne bodo edina žgoča problematika, na katero bomo opozorili: Draginja in nestabilne javne finance ogrožajo 1,2 milijarde ljudi po svetu. V Franciji še gori, pod Socerbom ne; na goriški Kras se vračajo turisti Mariborski nogometaši izpadli iz kvalifikacij za evropsko ligo


12.08.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


11.08.2022

Ob zviševanju cen energentov vse več vlog za izredno socialno pomoč

Ob rasti cen energentov in hrane vse več ljudi zaprosi za izredno socialno pomoč. Kot opažajo v Centrih za socialno delo, letos dobivajo prošnje prej kot prejšnja leta, predvsem zaradi napovedanega dražjega ogrevanja. V oddaji tudi: Predsednik Pahor po srečanju s turškim kolegom Erdoganom poudaril dobre odnose med državama. Ukrajinski predsednik Zelenski: Trajanje konflikta odvisno od nadaljnje vojaške pomoči Ukrajini. Požar pri Socerbu pogašen.


11.08.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


Stran 66 od 578
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov