Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
11602 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
Kako še pomagati ob pričakovani dodatni draginji? O tem bodo na srečanju pri premieru Robertu Golobu govorili predstavniki obeh polov politike, ter strokovnjaki za energetiko in ekonomijo. Pred začetkom šolskega leta vlada napoveduje zamrznitev cen šolske prehrane, a zakon za to ta teden še ne bo potrjen. Podobno načrtujejo pri oskrbninah v dijaških in študenskih domovih. V oddaji tudi o tem: - Začenja se Blejski strateški forum, ob poudarku na Ukrajini in vrnitvi Slovenije k jedrni Evropi - Umrl nekdanji poslanec Ivo Hvalica - Slovenski odbojkarji doživeli prvi poraz na svetovnem prvenstvu, Francozi boljši s 3:2
Pozno popoldne in zvečer je dele Primorske, Štajerske in Koroške zajelo neurje, ponekod je klestila toča. Gasilci so imeli največ dela s črpanjem vode iz objektov in odstranjevanjem podrtih dreves. Na Slavniku pa je strela udarila v moškega, ki je umrl. Druge teme: - Kosovo in Srbija dosegla kompromis glede prehajanja meje, odprto ostaja vprašanje registrskih tablic - NIJZ nad debelost s projektom Prava izbira za lažjo prepoznavo in izbiro prehransko ustreznejših obrokov - Slovenski odbojkarji drevi v Stožicah za napredovanje s Francozi, košarkarji v Münchnu z Nemci
Vlada sprejema vrsto ukrepov, da bi ublažila posledice energetske krize. Med drugim bodo s septembrom začele veljati regulirane cene elektrike in plina za zaščitene kategorije odjemalcev in nižji DDV za vse vrste goriv - z izjemo kurilnega olja - z dodatki pa vlada namerava zaščititi tudi najbolj ranljive skupine. Toda na energetskem trgu vladajo povsem nove, še nepredvidljive razmere. Celotna Evropa je močno odvisna od dobave ruskega plina, plinovod Severni tok 1 pa trenutno obratuje le z dvajsetimi odstotki zmogljivosti. Po ruskih napovedih bo dobava zaradi vzdrževalnih del znova ustavljena. V Evropi zato vlada precejšna negotovost in celo strah pred popolno ustavitvijo. Druge teme oddaje: - Razmere v jedrski elektrarni v Zaporožju po oceni Kijeva tudi po vnovičnem priklopu dveh reaktorjev še vedno tvegane in nevarne - Zveza društev upokojencev Slovenije kritična do uvedbe aplikacije za komunikacijo z ambulantami Zdravstvenega doma Ljubljana - Slovenski odbojkarji domače svetovno prvenstvo začeli z zmago proti Kamerunu
Ekonomsko-socialni svet danes čaka več izzivov; od dohodninske zakonodaje, ki je bila deležna številnih pripomb, do svežega poročila o finančnem stanju zdravstvenega sistema. V prihajajoči jeseni se ne bo moč izogniti tudi energetski draginji. Druge teme: - Nuklearko v Zaporožju prvič popolnoma odklopili iz omrežja - Začenja se sojenje o eni največjih afer pri nas, preplačanem šestem bloku Teš - Slovenski odbojkarji drevi v domačih Stožicah začenjajo svetovno prvenstvo; košarkarji teden dni pred evropskim prvenstvom premagali še Estonce
Naša največja bolnišnica je samo v zadnjega pol leta pridelala 28 milijonov evrov izgube. Ta bi se lahko do konca leta povzpela na rekordnih 60 milijonov. Generalni direktor UKC Ljubljana Jože Golobič zavrača poziv zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana k odstopu. Kot med drugim navaja v pismu, so slabo poslovanje in dolge čakalne dobe posledica dolgoletnih pomanjkljivih vlaganj, ponesrečenih naložb in plačnih nepravilnosti. Druge teme: - Novinarski sindikati RTV Slovenija za začetek postopka razrešitve direktorja Televizije Uroša Urbanije - Med osrednjimi izzivi šolstva pomanjkanje kadra; učencem aktivnejša vloga pri vsebinski prenovi izobraževalnih programov - Pol leta po začetku vojne v Ukrajini cene plina blizu marčevskih rekordov
Novo šolsko leto se bo začelo brez obvezne uporabe zaščitnih mask, a ob upoštevanju proporočil za omejitev širjenja koronavirusa, možnosti samotestiranja in poudarku, naj bolni ostanejo doma. V oddaji tudi: - Jože Golobič ne bo odstopil s čela ljubljanskega kliničnega centra - Ruski napad na železniško postajo v osrednji Ukrajini naj bi terjal več življenj - Središče evropskega združenja Douzelange je tokrat Škofja Loka
Rekordna suša, ki letos pesti večino Evrope in je najhujša v zadnjih 500 letih, poleg številnih drugih posledic znižuje proizvodnjo elektrike in posledično zvišuje cene. Pri nas se je proizvodnja elektrike letos znižala za polovico in je najnižja doslej. Slovenija že tako uvozi skoraj tretjino elektirke, še več pa jo bo morala zaradi remonta nuklearke v Krškem, ki se bo začel oktobra. Kot so včeraj odločili poslanci, bo država v času prihajajoče ogrevalne sezone cene energentov krotila z nižjim DDV-jem in z regulacijo. Druge teme: - Pol leta vojne v Ukrajini, 13 milijonov razseljenih - Festival poezije in vina se seli v 14 krajev po državi - Odbojkarji z odliko opravili generalko pred svetovnim prvenstvom
Državni zbor je brez glasu proti potrdil zakon, ki znižuje DDV na dobavo elektrike, zemeljskega plina, lesa za kurjavo in na daljinsko ogrevanje za vse uporabnike z 22-ih na 9,5 odstotka. Ukrep bo veljal od prvega septembra do 31-ega maja prihodnje leto. Poslanci so sprejeli tudi dopolnilo, po katerem mora vlada uvesti še regulacijo cen energentov z znižanim DDV-jem, kar sicer že velja za cene elektrike in plina. V oddaji tudi: - Vodstvo UKC Ljubljana je izgubilo podporo ministrstva za zdravje - Mineva pol leta od začetka vojne v Ukrajini - Končuje se 15. filmski tabor Kolpa
Dodatnega znižanja DDV na energente od predvidenega ne bo, napoveduje premier Robert Golob. Poslanci bodo namreč danes predvidoma potrdili predlog znižanja davka z 22 na 9,5 odstotka, čeprav opozicija poziva k določitvi 5-odstotne davčne stopnje. Kot pojasnjuje Golob, vlada DDV znižuje ob že reguliranih cenah energentov. Ob tem ne izključuje tudi regulacije cen hrane. Druge teme: - Položaj predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga najverjetneje Žigi Debeljaku - Sindikati zahtevajo boljše pogoje dela za dostavljavce hrane, podjetje Wolt zavrnilo zahtevo po ukinitvi označb ljubljanskih kurirjev - Rusija kljub obsežnim sankcijam Zahoda zaradi vojne v Ukrajini ne namerava spremeniti svoje politike
Potem ko je parlamentarni odbor za finance včeraj podprl predlog zakona, po katerem bi se DDV za več energentov znižal z 22-ih na 9,5 odstotka, bo o tem danes odločal še Državni zbor. Dodatnega znižanja DDV-ja na energente ne bo, saj bo vlada proračunska sredstva, če bo treba, raje uporabila za znižanje DDV-ja na hrano, je pojasnil premier Robert Golob. V oddaji tudi: - Slovenski državni holding bo dobil novega predsednika uprave - O razmerah v Zaporožju danes tudi Varnostni svet Združenih narodov - Mesec okusov Posavja v Krško po dveh letih vrača ulični festival
Suše, toča, energetska draginja ... to je le nekaj izzivov za slovensko kmetijstvo. Kmetje od strateškega načrta prihodnje kmetijske politike, ki ga bo pristojno ministrstvo predstavilo danes, med drugim pričakujejo možnosti za stabilno delovanje in čimprejšnjo pomoč ob suši. Najbolj pa nasprotujejo zahtevam po opuščanju fitofarmacevtkih sredstev. V oddaji tudi o teh temah: - Predsedniški kandidati lahko začnejo zbirati podpise volilcev. - Južna Koreja in Združene države začele skupne vojaške vaje, ki vsakič razburijo severnokorejski režim. - Slovenski športniki na združenem evropskem prvenstvu devetih športov osvojili kar 9 kolajn
Slovenske kmete še vedno pesti huda suša, zaradi njenih posledic od države pričakujejo čim prejšnje izplačilo pomoči. Obenem opozarjajo, da je treba kmetijsko politiko preoblikovati, pri tem pa ne pretiravati pri ukrepih. Z vidika okoljevarstva je eden očitnejših popolna prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev, kar pa v Kmetijsko-gozdarski zbornici zavračajo. Drugi poudarki oddaje: - Združene države Amerike v Južni Koreji začele skupne vojaške vaje - Novomeška zagonska podjetja bodo odslej domovala tudi na Novem trgu - Slovenija zadnji dan evropskega prvenstva iz Münchna odnesla še dve kolajni
Danes se bodo končala združena evropska prvenstva v Muenchnu. Zadnji dan tekmovanj ima Slovenija že zagotovljeno kolajno. Priboril jo je namiznoteniški igralec Darko Jorgič, ki se bo v popoldanskem finalu boril za naslov evropskega prvaka. V Jutranji kroniki tudi: - Rekordna turistična sezona na Hrvaškem, kjer razmišljajo o zaprtih plažah - Kijev se pripravlja na krepitev ruskih napadov ob ukrajinskem dnevu neodvisnosti - Glavna nagrada festivala FeKK grškemu kratkemu filmu Mikrobiom
Slovenski šport je bil spet uspešen na združenih evropskih prvenstvih v Münchnu. Metalec diska Kristjan Čeh je s srebrom osvojil svojo prvo kolajno na prvenstvu stare celine. - V času podražitev živil in poudarjanju pomena samooskrbe se začenja jubilejni sejem AGRA - Kijev in Moskva podpirata strokovni pregled nuklearke v Zaporožju - V Termah Tuhelj zaradi napake pri kloriranju več poškodovanih - Na sarajevskem filmskem festivalu nagradili hrvaško dramo Varno mesto
Energetska draginja bo v prihodnjih mesecih po pričakovanjih močno zarezala v življenja ljudi. Vlada je na včerajšnji seji sprejela ukrepe za pomoč najbolj ranljivim, ki bodo dobili dodatek v višini najmanj 200 evrov. Gre za invalide in socialno ogrožene. Pomoč bodo izplačali v obdobju od začetka novembra do konca marca. Vnovične pomoči pa bo deležno tudi gospodarstvo - tokrat predvsem mala in srednje velika podjetja. Drugi poudarki oddaje: - Kako se bomo jeseni in pozimi spopadali z epidemijo? - Študentsko delo kljub prilagodljivosti ostaja prostor izkoriščanj - Tristranski pogovori v Ukrajini postavili v ospredje žito in jedrsko varnost
V ospredju današnje vladne seje bo državna pomoč malim in srednje velikim podjetjem, ki se bodo po številnih napovedih jeseni spopadala z višjimi cenami energije. Pri tem bo vlada po besedah premiera Roberta Goloba sledila evropskim direktivam. Golob ob tem poudarja, da napovedi v zvezi z dobavami zemeljskega plina pred zimo niso povsem črnoglede. Kot je dejal pomanjkanja ne bo, bodo pa visoke cene.Vlada si bo v prihodnje pri oblikovanju svežnjev pomoči pomagala z merili energetske revščine. V oddaji pa tudi o tem: -Stanovalci domov za starejše novih podražitev sami ne bodo zmogli, računajo na pomoč države - Pomembni srečanji na mednarodnem parketu: Zelenski, Erdogan in Gutteres v Lvovu; v Bruslju Vučić in Kurti -Na evropskem prvenstvu v Münchnu navdušile Janja Garnbret in Mia Krampl ter Tina Šutej; košarkarji v nabito polnih Stožicah porazili Srbe.
Neveljaven email naslov