Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

20.06.2016


Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.

Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:

»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«

Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:

 

Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:

 

Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.

 

Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.

Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:

 

Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:

»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«

 

Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:


Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.


Jutranja kronika

11602 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

20.06.2016


Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.

Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:

»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«

Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:

 

Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:

 

Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.

 

Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.

Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:

 

Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:

»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«

 

Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:


Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.


13.07.2022

Pred obravnavo zakona o zdravstvu kritike tako v zdravniških vrstah in zdravstveni negi kot v zdravstveni zavarovalnici

Predlog zakona o nujnih ukrepih v zdravstvu, ki bo danes na mizi pristojnega parlamentarnega odbora, je doživel kritike tako v zdravniških vrstah in zdravstveni negi kot v zdravstveni zavarovalnici. Družinski zdravniki se med drugim sprašujejo o višini predlaganih dodatkov za povečan obseg dela. V oddaji tudi o teh temah - Predlog zakona o odpravi škodljivih posledic ukepov prejšnje vlade, kljub pomislekom zakonodajnopravne službe, dobil podporo pristojnega odbora - V ukrajinsko pristanišče kljub ruski blokadi uspešno vplulo več ladij, kar bo zmanjšalo zamude z izvozom žita - Zombiji zavzeli tudi Ljutomer, kjer je Grossman pred več kot stoletjem posnel prve gibljive slike


13.07.2022

Interventni zakon o zdravstvu deležen številnih kritik s strani stroke

Parlamentarni odbor za zdravstvo bo torej danes obravnaval 200 milijonov evrov vreden zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu. Ti so po navedbah pristojnega ministra Danijela Bešiča Loredana namenjeni predvsem reševanju primarnega zdravstva, skrajševanju čakalnih vrst in pridobitvi realne slike zmogljivosti zdravstvenega sistema. A prvi odzivi so vse bolj kritični, tako v zdravniških vrstah in zdravstveni negi kot tudi v zdravstveni zavarovalnici. Drugi poudarki oddaje: - Pristojni parlamentarni odbor podprl predlog zakona Inštituta 8. marec proti škodljivim ukrepom prejšnje oblasti. - Nekdanji ameriški predsednik Trump naj bi skušal vplivati na pričo v primeru napada na kongres. - Predsednik Šrilanke Radžapaksa še pred morebitnim pridržanjem pobegnil iz države.


12.07.2022

Podjetja naj poiščejo alternative plinu, sprožena prva stopnja zgodnjega opozarjanja na izredne razmere

Agencija za energijo je z današnjim dnem sprožila prvo stopnjo zgodnjega opozarjanja za izredne razmere. Čeprav za zdaj ni težav z oskrbo s plinom, bi namreč zaradi morebitnega nižjega pretoka iz Rusije lahko nastale motnje pri oskrbi. V Agencije za energijo poudarjajo, da lahko največ storimo z zniževanjem porabe energije ter uporabljamo alternative plinu. Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je sicer zatrdil, da za zdaj motenj ni na vidiku, pričakuje pa enoten odziv evropskih držav v zvezi z energetsko krizo. V oddaji tudi o tem: - Premier Golob na prvi obisk v tujino v Berlin; ena od tem pogovorov tudi oskrba s plinom. -Zadnje evropsko dejanje pred hrvaškim prevzemom evra s prihodnjim letom - V nekaterih domovih za starejše zaradi pomanjkanja kadra ne sprejemajo novih stanovalcev. - Tour po dnevu odmora v francoske Alpe; rumeno majico brani Pogačar.


12.07.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


11.07.2022

Parlamentarno pot začenja novela zakon o RTV Slovenija

Vlada naj bi ta teden predstavila ukrepe za blažitev energetske draginje. Gospodinjstva in podjetja jih nestrpno pričajujejo, saj kot poudarjajo, dolgo pri teh cenah ne bodo zdržali. Danes pa začenja parlamentarno pot novela zakona o RTV Slovenija, ki politiko umika iz upravljanja zavoda. V oddaji tudi: - Prvi obrisi razpleta predsedniških volitev; zanimiv boj se obeta na desnici - Dokumenti razkrivajo: Uber kršil zakone in lobiral pri evropskih vladah - Pogačar ohranil rumeno majico, trojček zmag Janje Garnbret


11.07.2022

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


10.07.2022

Pri gašenju požara na kobariškem Stolu gasilcem vnovič na pomoč tudi helikopter

Včeraj popoldne je torej vnovič zagorelo na pobočju gore Stol na Kobariškem. Gasilci so bili sicer sprva prepričani, da so torkov požar, ki ga je najverjetneje zanetila strela, pogasili, a je ta še vedno tlel. Pristojnim je tudi tokrat na pomoč priskočil helikopter Slovenske vojske, ki je na območje požara odpeljal gasilce in opremo za gašenje ter požarišče približno 15-krat zalil z vodo. Gasilci so požar včeraj uspeli pogasiti, a ker gre za podtalni požar, obstaja velika nevarnost, da bo ta ob močnem soncu in vetru vnovič izbruhnil. Drugi poudarki oddaje: - Energetska draginja spodbudila podjetnike k nakupu sončnih elektrarn. - Po množičnih protestih na Šrilanki predsednika države in vlade napovedala odstop. - Velika nagrada Melodij morja in sonca Aniki Horvat in Tinkari Kovač za skladbo Do roba in še čez.


09.07.2022

Vrstijo se odzivi na odločitev ustavnega sodišča, da prepoved posvajanja otrok za istospolne pare ni ustavna

Včerajšnji dan je poleg nove etapne zmage Tadeja Pogačarja na kolesarski dirki po Franciji zaznamovala prelomna odločitev ustavnega sodišča. To je namreč odločilo, da ureditev, ki istospolnim parom ne omogoča sklenitve zakonske zveze in posvojitve otrok, ni v skladu z ustavo. Drugi poudarki oddaje: - Vlada pred dokončno uskladitvijo interventnega zakona o zdravstvu, ki napoveduje skrajšanje čakalnih dob. - Ameriški predsednik Biden podpisal izvršni ukaz za zaščito pravice do splava. - Stritarjeva nagrada za najboljšega literarnega kritika letos v roke Muanisu Sinanoviću.


08.07.2022

Vlada bo pretresala ukrepe za blažitev energetske draginje

Cene elektrike in zemeljskega plina bodo po poletju izrazito poskočile. Prav vsi ponudniki omenjenih energentov so namreč napovedali občutne podražitve zaradi zaostrenih razmer na energetskem trgu kot posledice vojne v Ukrajini. Tako gospodarstveniki kot tudi prebivalstvo zato z nestrpnostjo čakajo obljubljene ukrepe vlade za zmanjšanje stroškov. V Drugi jutranji kroniki tudi: - Ogorčeni odzivi na soglasje Urbaniji za direktorja Televizije Slovenija - Ukrajinski predsednik Zelenski bo nagovoril slovenski parlament - Pred kolesarsko karavano na Touru prva gorska etapa


08.07.2022

Kako bo vlada blažila vse višje cene energentov?

Ministrski zbor bo na današnji seji med drugim obravnaval tudi predloge ukrepov za naslovitev vse višjih cen elektrike in plina. Nekateri ponudniki so cene že zvišali, drugi jih napovedujejo v kratkem. V gospodarstvu medtem nestrpno čakajo na obljubljene vladne ukrepe. V oddaji tudi: - Soglasje Programskega sveta za direktorja televizije Slovenija le za Uroša Urbanijo - Slovenski parlament bo danes nagovoril ukrajinski predsednik Zelenski - Na Muljavi drevi in jutri še zadnji uprizoritvi Jurčičevih Rokovnjačev - Povečini sončno bo, na vzhodu možna še kakšna ploha


07.07.2022

Bruselj želi z energetskim kriznim načrtom preprečiti nevarnost protekcionizma

Na vrhuncu vročega poletja, ki ga bo pri nas vsaj začasno osvežil dež, se zaradi vojne v Ukrajini evropska pozornost usmerja tudi v hladni del leta, ko bodo prišle še bolj do izraza posledice prekinitve odnosov z Rusijo. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen poziva članice Unije, naj se ne ponovi grenka izkušnja nesodelovanja iz obdobja pandemije. Druge teme oddaje: - Slovenski Geoplin se zanima za plinske zmogljivosti termina v Rovigu v Italiji - Vse manj optimizma glede evropske perspektive Balkana - Mariborski nogometaši neodločeno na prvi tekmi za ligo prvakov; odbojkarji prvič na pomembnih tekmah premagali Srbe


07.07.2022

Državni svet bo v parlamentarni postopek vložil sveženj zakonov za ustanovitev pokrajin

Državni svet je na včerajšnji seji v Litiji odločil, da bo v parlamentarni postopek vložil sveženj treh zakonskih predlogov za ustanovitev pokrajin, ki ga je na predlog predsednika republike Boruta Pahorja pripravila strokovna skupina. Predvidena je ustanovitev 15-ih pokrajin, Ljubljana pa bi dobila poseben status. Druge teme oddaje: - Programski svet RTV danes o kandidatih za direktorja Televizije Slovenija - Vladna kriza v Združenem kraljestvu se poglablja, premier Johnson ne namerava odstopiti - Slovenski odbojkarji po zmagi nad Srbijo v ligi narodov danes proti Bolgariji


06.07.2022

Ljubljano zajelo močno neurje, v Istri novi ukrepi za zmanjšanje porabe vode

Širšo okolico Ljubljane so sinoči zajela neurja s sunki vetra in močnimi nalivi. Poplavljenih je bilo več cest, zalite so številne kleti. Vročinske nevihte so v poletnih dneh stalnica, a so kratke in krajevno omejene, zato ne prinašajo olajšanja za sušna območja. V Istri so zaradi suše že sprejeli ukrepe za zmanjševanje porabe vode. V oddaji tudi: - Vlada napoveduje širšo davčno reformo, kot je bilo napovedano sprva - Za interventne ukrepe v zdravstvu namenjenih 500 milijonov evrov - Evropski poslanci danes o jedrski energiji in plinu kot zelenih naložbah - Sončno bo in do 31 stopinj


06.07.2022

Državni odkup pšenice naj bi potekal prek javnega naročila

Včeraj popoldne in zvečer so več delov države znova zajela močna neurja. V Ljubljani je voda poplavila več objektov in cest. O vetrolomu in poškodovanih objektih poročajo tudi iz vzhodne polovice države, v nekaterih delih Primorske pa je neurje poškodovalo pridelek. V oddaji tudi o tem: - Zunanja ministrica Tanja Fajon bo obiskala Zagreb, upa na reševanje odprtih vprašanj - V novomeški bolnišnici počastili jubilej očesnega oddelka, ki že 50 let slovi po naprednosti - Precej jasno bo s temperaturami do 31 °


05.07.2022

Na dan neodvisnosti Združene države pretresel nov strelski napad

Statistika brezposelnosti skoraj ne more biti boljša, kar pa ima tudi slabosti, ki jih zlasti v turistični sezoni lahko opazi vsak. V gostinstvu in turizmu se bije boj za kadre, obremenitve delavcev so nečloveške, opozarja Breda Črnčec iz sindikata delavcev gostinstva in turizma. Rešitve: konkurenčne plače, boljše delovne razmere, tujci. Ostali poudarki oddaje: Nov strelski napad skalil dan ameriške neodvisnosti; osumljeni 22-letnik streljal na družine na paradi Po tragediji na Marmoladi iščejo še 13 plezalcev; takšni dogodki so zaradi podnebnih sprememb postali dejstvo Kolesarska dirka vseh dirk se po začetku na Danskem nadaljuje s prvo etapo na francoskih tleh


05.07.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


04.07.2022

Nadaljuje se iskanje pogrešanih po odlomu ledenika na Marmoladi v Dolomitih

Vročinski rekordi in z njimi povezani ekstremni pojavi so simptomi zastrupljenosti našega planeta. Pri številnih posledicah podnebnih sprememb imamo zaradi brezbrižnosti v preteklosti že zvezane roke. Od skupno 220 tisoč ledenikov naj bi jih kar desetina izginila do leta 2050, med njimi je ledenik na Marmoladi, katerega del se je včeraj ob pretoplem ozračju utrgal in sprožil plaz, v katerem je umrlo najmanj šest ljudi. To ni nič drugega kot posledica globalnega segrevanja. Drugi poudarki oddaje: - Po strelskem napadu v Koebenhavu, ki je zahteval tri življenja, prijeli 22-letnika. - V Luganu razprava o povojni obnovi Ukrajine, njen vzhod vse bolj v ruskih rokah. - Naši košarkarji premagali Švede, Goran Dragič bo v prihodnje igral za Chicago.


04.07.2022

V nesreči na Marmoladi v Italiji umrlo najmanj šest ljudi

Dansko je sinoči pretresel krvav strelski napad v enem od nakupovalnih središč v prestolnici Koebenhavn. Trije mrtvi, več ranjenih, med njimi najmanj trije v kritičnem stanju. Napadalca so že prijeli. V oddaji tudi: Nadaljuje se iskanje pogrešanih po plazu ob taljenju ledenika na Marmoladi, ki je zahteval najmanj šest življenj Pogonska goriva od jutri za nekaj centov cenejša, vlada še o ukrepih za blaženje visokih cen elektrike in plina. Upravna enota Ptuj za nekaj mesecev zaprla vseh deset krajevnih uradov.


03.07.2022

Za pomoč potrošnikom ob prehranski draginji bodo verjetno potrebni dodatni ukrepi

Zdi se, da bo morala vlada za zamejitev vse višjih cen hrane poseči še po drugih ukrepih. Med njimi se omenja znižanje DDV-ja, pomoč za socialno najšibkejše ter ukrepe tržnega sledenja. V prihodnjih dneh pričakujemo tudi napoved potez na področju cen električne energije in plina. Ostali poudarki oddaje: V Skopju protest proti francoskemu predlogu, ki bi omogočil začetek pogajnaj z Evropsko unijo Cilj obiska ameriškega predsednika Bidena v Savdski Arabiji predvsem zagotovitev cenejših energentov V sklopu srečanja izseljencev Dobrodošli doma letos 30-letnico obstoja praznuje tudi Izseljensko društvo Slovenija v svetu Plezalka Janja Garnbret vnovič daleč najboljša v svetovnem pokalu ter izjemno uspešen dan slovenske reprezentance na sredozemskih igrah


02.07.2022

Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.


Stran 72 od 581
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov