Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
11604 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
Pred pristojnimi parlamentarnimi odbori je bilo zaslišanih 5 ministrskih kandidatov prihodnje vlade Roberta Goloba, in sicer za gospodarstvo Matjaž Han, za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, za kohezijo Aleksander Jevšek, za izobraževanje Igor Papič in za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. Vsi so zaslišanja uspešno prestali. Drugi poudarki oddaje: - Posvojitve otrok odslej na Hrvaškem tudi za istospolne pare. - Zlata palma na filmskem festivalu v Cannesu za družbeno satiro Triangel žalosti. - Nogometaši Reala osvojili svoj 14-i naslov v ligi prvakov.
V državnem zboru se dopoldne začenjajo predstavitve prve tretjine kandidatov za ministre. Se je pa sinoči spremenil seznam ministrskih kandidatov. Amalija Žakelj je namreč umaknila soglasje h kandidaturi za ministrico za vzgojo in šolstvo. Drugi poudarki oddaje: - Z izpitom iz angleščine se začenja osrednji del mature. - Združeni narodi si prizadevajo za sprostitev izvoza tako ukrajinskega žita kot ruskih prehranskih izdelkov. - V Mariboru se začenja tekmovanje pevskih zborov Naša pesem.
Jutri se bodo pred delovnimi telesi državnega zbora začele predstavitve kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre petnajste slovenske vlade pod vodstvom Roberta Goloba. Predstavitve bodo potekale še v ponedeljek in torek; če ne bo nobenih težav, bo izredna seja državnega zbora, na kateri bi vlado potrdili že v sredo, prvega junija. Drugi poudarki oddaje: - Ameriški zunanji minister Blinken Kitajsko označil za največji izziv svetovnemu redu. - Pussy Riot pred koncertom v Ljubljani pozvale k embargu na ruske energente. - Dallas z Luko Dončićem končal sezono, v veliki finale kot prvi košarkarji Golden Statea.
Vlado Roberta Goloba bi lahko po najnovejšem predlogu lahko dobili že v sredo ali dva dni prej od dozdajšnjih napovedi. Kolegij predsednice državnega zbora se bo o tem pogovarjal v ponedeljek. Jutri se sicer začenjajo zaslišanja ministrskih kandidatov. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Ruska skupina Pussy Riot v Ljubljani pozvala Zahod k embargu na ruske energente. Največji gorenjski zdravstveni dom prehaja na hitrejše in enostavnejše naročanje. Najboljša knjiga za mlade je Balada o drevesu Mateje Gombóc
Robert Golob je bil s 54-imi glasovi podpore izvoljen za predsednika vlade. Po izvolitvi je obljubil, da bo Slovenijo popeljal v boljšo prihodnost. Sporočila koalicijskih poslancev so bila, da je Golob premier z vizijo. Da je ta pomanjkljiva, načrti pa premalo konkretni, so sporočali opozicijski poslanci. Naslednja poteza do izvolitve nove vlade so zaslišanja ministrskih kandidatov. Seznam 17-ih kandidatov je Golob v državni zbor vložil sinoči. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajina želi dodatno orožje z Zahoda. Turčija pogovore o širitvi Nata vidi kot priložnost za uresničitev svojih interesov v Siriji. - Odmeva torkov strelski napad v Teksasu. Ameriški politiki znova glasneje o nujnosti preverjanja kupcev orožja. - V Ljubljani se začenja 27-i bienale oblikovanja. V središču so trajnost, tradicija in pomen pravičnejše družbe.
Državni zbor je s 54-imi glasovi za in 30-imi proti potrdil Roberta Goloba za predsednika vlade. Ta je seznam 17-ih ministrskih kandidatov vložil že sinoči, njihove predstavitve se bodo začele predvidoma v soboto ter nadaljevale v ponedeljek in torek. Drugi poudarki oddaje: - Švedska in Finska začeli neposredna pogajanja s Turčijo za članstvo v Natu. - 85 zmajarjev iz več kot 20-ih evropskih držav bo zavzelo prekmursko nebo. - Nogometaši Rome prvi prvaki evropske konferenčne lige.
Prva naloga nove vlade bo ublažitev podražitev, poudarja Robert Golob, ki ga bo državni zbor danes potrdil za premiera. Poudarja, da se bo morala vladna koalicija odzivati tudi na nepredvidljive tuje dejavnike. Ostale teme: - Evropska komisija predlaga vzpostavitev varnostnih koridorjev za prevoz ukrajinskega žita, med notranjimi ukrepi pa pomoč kmetijstvu. - Združene države je pretresel nov strelski napad: na eni od osnovnih šol v Teksasu je 18-letnik s streli ubil 19 otrok in dva odrasla, preden ga je ubil varnostnik. - Na četrti tekmi konferenčnega finala, ki bi lahko bila zadnja, je Luka Dončič Dallas popeljal do prve zmage proti ekipi Golden State.
Kandidat za predsednika vlade Robert Golob, predsednica SD-ja Tanja Fajon in koordinator Levice Luka Mesec bodo danes podpisali koalicijsko pogodbo. Medtem se bodo dejavnosti za oblikovanje vlade danes nadaljevale tudi v državnem zboru. Pričakovati je dogovor poslanskih skupin o oblikovanju delovnih teles. V Drugi jutranji kroniki tudi: - Novinarji RTV Slovenija po stavki začenjajo pogajanja z vodstvom - Posledice energetske draginje in inflacije zaradi vojne v Ukrajini - V Ljubljani se začenja Druga godba, ki od leta 1984 osvetljuje glasbe sveta.
Zagovarjati javne medije pomeni danes zagovarjati možnost odprtega komunikacijskega prostora, v katerem morajo imeti vsi državljani ne glede na materialne možnosti ali komunikacijske kompetence dostop do komunikacijskih kanalov in vpliv na programske vsebine. Dr. Marko Milosavljević, profesor in predstojnik Oddelka za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani poudarja, da če želimo imeti demokracijo, potem moramo imeti neodvisne kritične medije.
Na RTV Slovenija poteka stavka novinarjev. Gre za opozorilno stavko, v času katere bo delo v javni medijski hiši potekalo nemoteno, delo bo prekinjeno le za eno uro, ko bodo zaposleni svoje nestrinjanje izrazili na shodu pred stavbo Televizije Slovenija. Vodstvo RTV Slovenija in predstavniki stavkovnega odbora se bodo o razreševanju stavkovnih zahtev začeli pogajati v prihodnjih dneh. Drugi poudarki oddaje: - Oblikovanje nove vlade. V tem tednu podpis koalicijske pogodbe in potrditev Roberta Goloba za mandatarja. - Začenja se Svetovni gospodarski forum. Osrednja tema srečanja bo vojna v Ukrajini. - Mariborčani 16-ič slovenski nogometni prvaki. V ligi NBA tretji poraz Dallasa v konferenčnem finalu.
Novinarji RTV Slovenija danes stavkajo. Gre za opozorilno stavko v času katere bo delo v javni medijski hiši potekalo nemoteno, delo bo prekinjeno le za eno uro, ko bodo zaposleni svoje nestrinjanje izrazili na shodu pred stavbo Televizije Slovenija. Vodstvo RTV Slovenija in predstavniki stavkovnega odbora se bodo o razreševanju stavkovnih zahtev začeli pogajati v prihodnjih dneh. V Prvi jutranji kroniki lahko med drugim slišite: - Vodje poslanskih skupin na posvetih pri predsedniku republike o kandidatu za mandatarja - Kranjska občina z načrtom za nov park, ki bo posvečen Zdravljici in himni Slovenske vojske - Mariborski nogometaši do 16-tega naslova državnih prvakov.
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Mariupolj je padel. Ruska vojska je prevzela nadzor nad še zadnjo trdnjavo ukrajinskih borcev v mestu. Jeklarno Azovstal, ki je bila v minulih tednih zatočišče tako za obupane prebivalce kot za borce, je zapustila še zadnja skupina ukrajinskih vojakov. Kot je sporočil ukrajinski predsednik Zelenski, so dobili znamenje vodstva, naj si rešijo življenje. Druge teme oddaje: - Vlada z odločbo glede Hidroelektrarne Mokrice za prevlado javne koristi energetike nad ohranjanjem narave - V Avstraliji danes parlamentarne volitve: med ključnimi temami tudi podnebne spremembe - Po dveh letih premora zaradi epidemije covida-19 danes v Radencih jubilejni, 40. maraton Treh src
Nova vladna koalicija - Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica - nadaljuje pot k potrditvi, kar naj bi se po vseh zagotovilih zgodilo tretjega junija. Sinoči je potrditev o vstopu v vlado sprejela konferenca Socialnih demokratov, najvišji organ med kongresoma. V ponedeljek se bo sklenil teden dni trajajoč notranji referendum v Levici, vladni trojček pa bo koalicijsko pogodbo podpisal predvidoma v torek. Prihodnji koraki so zdaj v rokah državnega zbora, kjer morajo biti imenovani stalni vodje poslanskih skupin, sledili bodo pogovori pri predsedniku države Borutu Pahorju. Druge teme oddaje: - Ministrstvo za zunanje zadeve po ruskem izgonu štirih slovenskih diplomatov z veleposlaništva v Moskvi napoveduje ustrezen odziv - Število ljudi po svetu, ki jim grozi lakota, bi se lahko zaradi ruske invazije v Ukrajini povečalo na 323 milijonov - Peti svetovni dan čebel nagovarja mlade čebelarje; pri nas jih v 120-ih krožkih deluje več kot tisoč 500
Kljub polenom pod noge, ki jih je včeraj s predlogom za posvetovalni referendum na zakon o vladi dobila nova koalicija, so v Gibanju Svoboda, Socialnih demokratih in Levici odločeni, da se bo vlada Janeza Janše poslovila v začetku junija. Ministrski kabinet bo začasno sestavljen po določilih zdajšnjega zakona o vladi. To tudi pomeni, da lahko predsednik republike Borut Pahor v ponedeljek k sebi povabi stalne vodje poslanskih skupin, da lahko koalicija podpiše koalicijsko pogodbo in da lahko poslanke in poslanci Roberta Goloba sredi prihodnjega tedna že izvolijo za novega predsednika vlade. Druge teme oddaje: - Več sto posojilojemalcev v tožbe proti bankam v Sloveniji zaradi neupoštevanja negativne vrednosti evriborja - Podaljšanje izrednih razmer v Ukrajini, ameriške oblasti krepijo podporo vstopu Finske in Švedske v Nato - Po finalu z enajstmetrovkami so na prestol Evropske lige sedli nogometaši Eintrachta
Prva izredna seja novega sklica državnega zbora je postregla s pestrim dogajanjem. Najverjetnejši mandatar Robert Golob je v odzivu na predlog posvetovalnega referenduma o spremembah zakona o vladi, ki ga je vložila stranka SDS, poudaril, da to ne bo ustavilo oblikovanja vlade. Drugi poudarki oddaje: - Zelenski podaljšal izredne razmere in splošno mobilizacijo v Ukrajini za 90 dni - V občini Metlika pred poletno turistično sezono pospešena obnova cest - V Mursko Soboto se vrača Sočna vilica - festival ulične kulinarike \t\t
Poslanci novega sklica državnega zbora se bodo sešli na prvi izredni seji. Po napovedih bodo potrdili novelo zakona o vladi ter zavrnili SDS-ov predlog sprememb zakona o RTV Slovenija, ki predvideva prostovoljno plačevanje prispevka. V oddaji tudi o tem: - Stroka: ob dolgotrajno visokih cenah goriv bo treba subvencionirati nekatere sektorje - Bosna in Hercegovina vse bolj tone v politično krizo, pod vprašajem oktobrske splošne volitve - Ivo Ban ob prejetju stanovske nagrade: Bil bi lažno skromen, če bi rekel, da mi to ne pomeni zelo veliko.
Neveljaven email naslov