Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

20.06.2016


Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.

Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:

»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«

Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:

 

Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:

 

Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.

 

Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.

Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:

 

Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:

»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«

 

Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:


Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.


Jutranja kronika

11550 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

20.06.2016


Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.

Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:

»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«

Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:

 

Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:

 

Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.

 

Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.

Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:

 

Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:

»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«

 

Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:


Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.


06.07.2022

Ljubljano zajelo močno neurje, v Istri novi ukrepi za zmanjšanje porabe vode

Širšo okolico Ljubljane so sinoči zajela neurja s sunki vetra in močnimi nalivi. Poplavljenih je bilo več cest, zalite so številne kleti. Vročinske nevihte so v poletnih dneh stalnica, a so kratke in krajevno omejene, zato ne prinašajo olajšanja za sušna območja. V Istri so zaradi suše že sprejeli ukrepe za zmanjševanje porabe vode. V oddaji tudi: - Vlada napoveduje širšo davčno reformo, kot je bilo napovedano sprva - Za interventne ukrepe v zdravstvu namenjenih 500 milijonov evrov - Evropski poslanci danes o jedrski energiji in plinu kot zelenih naložbah - Sončno bo in do 31 stopinj


06.07.2022

Državni odkup pšenice naj bi potekal prek javnega naročila

Včeraj popoldne in zvečer so več delov države znova zajela močna neurja. V Ljubljani je voda poplavila več objektov in cest. O vetrolomu in poškodovanih objektih poročajo tudi iz vzhodne polovice države, v nekaterih delih Primorske pa je neurje poškodovalo pridelek. V oddaji tudi o tem: - Zunanja ministrica Tanja Fajon bo obiskala Zagreb, upa na reševanje odprtih vprašanj - V novomeški bolnišnici počastili jubilej očesnega oddelka, ki že 50 let slovi po naprednosti - Precej jasno bo s temperaturami do 31 °


05.07.2022

Na dan neodvisnosti Združene države pretresel nov strelski napad

Statistika brezposelnosti skoraj ne more biti boljša, kar pa ima tudi slabosti, ki jih zlasti v turistični sezoni lahko opazi vsak. V gostinstvu in turizmu se bije boj za kadre, obremenitve delavcev so nečloveške, opozarja Breda Črnčec iz sindikata delavcev gostinstva in turizma. Rešitve: konkurenčne plače, boljše delovne razmere, tujci. Ostali poudarki oddaje: Nov strelski napad skalil dan ameriške neodvisnosti; osumljeni 22-letnik streljal na družine na paradi Po tragediji na Marmoladi iščejo še 13 plezalcev; takšni dogodki so zaradi podnebnih sprememb postali dejstvo Kolesarska dirka vseh dirk se po začetku na Danskem nadaljuje s prvo etapo na francoskih tleh


05.07.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


04.07.2022

Nadaljuje se iskanje pogrešanih po odlomu ledenika na Marmoladi v Dolomitih

Vročinski rekordi in z njimi povezani ekstremni pojavi so simptomi zastrupljenosti našega planeta. Pri številnih posledicah podnebnih sprememb imamo zaradi brezbrižnosti v preteklosti že zvezane roke. Od skupno 220 tisoč ledenikov naj bi jih kar desetina izginila do leta 2050, med njimi je ledenik na Marmoladi, katerega del se je včeraj ob pretoplem ozračju utrgal in sprožil plaz, v katerem je umrlo najmanj šest ljudi. To ni nič drugega kot posledica globalnega segrevanja. Drugi poudarki oddaje: - Po strelskem napadu v Koebenhavu, ki je zahteval tri življenja, prijeli 22-letnika. - V Luganu razprava o povojni obnovi Ukrajine, njen vzhod vse bolj v ruskih rokah. - Naši košarkarji premagali Švede, Goran Dragič bo v prihodnje igral za Chicago.


04.07.2022

V nesreči na Marmoladi v Italiji umrlo najmanj šest ljudi

Dansko je sinoči pretresel krvav strelski napad v enem od nakupovalnih središč v prestolnici Koebenhavn. Trije mrtvi, več ranjenih, med njimi najmanj trije v kritičnem stanju. Napadalca so že prijeli. V oddaji tudi: Nadaljuje se iskanje pogrešanih po plazu ob taljenju ledenika na Marmoladi, ki je zahteval najmanj šest življenj Pogonska goriva od jutri za nekaj centov cenejša, vlada še o ukrepih za blaženje visokih cen elektrike in plina. Upravna enota Ptuj za nekaj mesecev zaprla vseh deset krajevnih uradov.


03.07.2022

Za pomoč potrošnikom ob prehranski draginji bodo verjetno potrebni dodatni ukrepi

Zdi se, da bo morala vlada za zamejitev vse višjih cen hrane poseči še po drugih ukrepih. Med njimi se omenja znižanje DDV-ja, pomoč za socialno najšibkejše ter ukrepe tržnega sledenja. V prihodnjih dneh pričakujemo tudi napoved potez na področju cen električne energije in plina. Ostali poudarki oddaje: V Skopju protest proti francoskemu predlogu, ki bi omogočil začetek pogajnaj z Evropsko unijo Cilj obiska ameriškega predsednika Bidena v Savdski Arabiji predvsem zagotovitev cenejših energentov V sklopu srečanja izseljencev Dobrodošli doma letos 30-letnico obstoja praznuje tudi Izseljensko društvo Slovenija v svetu Plezalka Janja Garnbret vnovič daleč najboljša v svetovnem pokalu ter izjemno uspešen dan slovenske reprezentance na sredozemskih igrah


02.07.2022

Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.


01.07.2022

Vlada danes o ukrepih za blažitev draginje hrane

Košarkarski spektakel v Stožicah in začetek kolesarske dirke po Franciji sta športna dogodka, ki zaznamujeta začetek novega meseca in ponujata priložnost za umik od vsakodnevnih skrbi. Med njimi je zagotovo prehranska draginja. Vlada za danes napoveduje predstavitev blažilnih ukrepov. Mes predlogi Sindikata delavcev trgovine sta začasna zamrznitev cen kruha in mleka. V oddaji tudi: - Ekonomisti svarijo pred zviševanjem pokojnin v nevzdržnem sistemu - Milana Kreka na direktorskem stolčku NIJZ začasno nasledil Branko Gabrovec - Ameriško vrhovno sodišče zadalo hud udarec predsednikovim okoljevarstvenim načrtom


01.07.2022

Kako bo vlada odgovorila na vse višje cene hrane?

Slovenski košarkarji so na krilih navijačev v razprodanih Stožicah sinoči nadigrali reprezentanco Hrvaške in se uvrstili v drugi del kvalifikacij za svetovno prvenstvo. Ljubitelji košarke so videli pravi spektakel, katerega glavni zvezdi sta bila Luka Dončić in Goran Dragić, ki je pred domačimi navijači še zadnjič oblekel reprezentančni dres. Danes v ospredje stopata še dva športna junaka: Tadej Pogačar in Primož Roglič, glavna favorita za končno slavje na kolesarski dirki po Franciji, ki se začenja s kronometrom v Koebenhavnu. Druge teme: - Kako bo vlada odgovorila na vse višje cene hrane? - Predsedovanje Svetu Evropske unije prevzema Češka - Ameriško vrhovno sodišče vladi Joeja Bidna otežilo boj s podnebnimi spremembami


30.06.2022

Zadnji Dragićev ples v Stožicah, zadnji dan za unovčenje bonov in zadnji dan vrha Nata

Ljubiteljice in ljubitelji košarke se veselijo današnje tekme v razprodanih ljubljanskih Stožicah, na kateri bosta nastopila tudi zvezdnika Luka Dončič in Goran Dragič. To bo zadnja tekma Dragiča pred domačimi navijači. Danes je tudi zadnji dan za unovčenje turističnih bonov in bonov 21. Upokojenci pa se veselijo letnega dodatka. Izplačan bo v petih različnih zneskih.


30.06.2022

Zadnji dan za unovčenje bonov '21, zvečer spektakel v Stožicah

Zadnji junijski dan prinaša kar nekaj poslastic. Ena od njih bo večerni košarkarski spektakel v Stožicah, kjer bosta pred razprodano dvorano nastopila zvezdnika Luka Dončić in Goran Dragić. Upokojenci se bržkone najbolj veselijo letnega dodatka, ki ga bodo prejeli poleg pokojnin. Marsikdo pa bo danes lovil še zadnje ure za unovčevanje turističnih bonov.


29.06.2022

V državnem zboru danes o noveli zakona o nalezljivih boleznih

Poslanci bodo danes predvidoma potrdili novelo zakona o nalezljivih boleznih. Ta med drugim prinaša okrepljeno vlogo stroke in parlamentarni nadzor pri sprejemanju epidemioloških ukrepov. Minister za zdravje Daniel Bešič Loredan ob tem zagotavlja, da ne bodo zagovarjali obveznega cepljenja proti covidu. Ostaja pa cepljenje ključno priporočilo stroke. V oddaji boste slišali tudi: - NATO bo Finsko in Švedsko po včerajšnji podpori Turčije povabil k članstvu v zavezništvu - Pomočnica nekdanjega šefa kabineta Donalda Trumpa razkrila podrobnosti o okoliščinah kapitolske vstaje - Izrazite toplotne obremenitve znova poudarile problematiko višjih temperatur v mestih


29.06.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


28.06.2022

Kakšna bo nova strategija za spoprijemanje s covidom?

Letošnje poletje bi lahko bilo eno od najbolj vročih doslej, so prve ocene meteorologov. Včeraj so temperature ponekod v notranjosti in na zahodu države segle do 36 stopinj Celzija, v prihodnjih dneh se živo srebro ne bo povzpelo tako visoko, bo pa čez dan kljub temu preseglo 30 stopinj Celzija. Pristojni sicer svarijo tudi pred pretirano zagnanostjo pri uporabi klimatskih naprav in s tem povezanimi temperaturnimi šoki. V oddaji tudi: - Pristojni danes o smernicah za obvladovanje širjenja koronavirusa - Na vrhu Nata, ki se začenja v Madridu, o krepitvi sil za hiter odziv - Predele Ljubljane je v teh dneh obarval festival ulične umetnosti - Ob vročini bodo popoldne na zahodu in severu mogoče nevihte.


28.06.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


27.06.2022

Slovenijo bo zajel vročinski val

Voditelji sedmih gospodarsko najrazvitejših držav so prvi dan vrha na Bavarskem sprejeli odločitev o prepovedi uvoza ruskega zlata in se zavezali usklajenim odgovorom na ruski napad na Ukrajino. V oddaji tudi o tem: - Slovenska politika se počasi pripravlja na novo merjenje moči - predsedniške volitve - Je krepitev kmečkega zadružništva lahko odgovor na krizo v preskrbi s hrano? - Vse več zanimanja za sončne elektrarne, omrežje na to ni pripravljeno - Zajel nas bo vročinski val, temperature do 37 stopinj


27.06.2022

Voditelji G7 uvodni dan vrha poudarili enotnost v boju proti Rusiji

Voditelji sedmih gospodarsko najrazvitejših državah so zbrani na Bavarskem, kjer razpravljajo o vojni v Ukrajini in njenih posledicah. Prvi dan so poudarili predvsem enotnost in odločenost skupnega boja proti Rusiji. Kot je poudaril nemški kancler Olaf Scholz, je to, da so ostali enotni, dobro sporočilo, saj tega ruski predsednik Vladimir Putin ni pričakoval. Skupaj z ameriškim predsednikom Joejom Bidnom sta zagotovila, da bosta njuni državi pri finančni in vojaški podpori Ukrajini še naprej povsem usklajeni. Moskva medtem v Ukrajini nadaljuje svojo ofenzivo: - Ruske sile znova raketirale prestolnico Kijev - O ukinitvi železniške proge Prešnica-Dekani tudi koprski mestni svet - V Loški dolini uredili nove gozdne ceste


26.06.2022

Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.


25.06.2022

Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.


Stran 70 od 578
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov