Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
11604 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
Iz Ukrajine je pobegnilo 3,7 milijona ljudi, odkar jo je Rusija napadla pred 23-imi dnevi. Kot je dejal predstavnik Združenih narodov Rauf Mazu, je Poljska s skoraj dvema milijonoma beguncev iz Ukrajine v nekaj tednih postala ena od največjih gostiteljic beguncev na svetu. Češka je medtem sporočila, da je na robu zmožnosti sprejemanja beguncev, tudi nemške oblasti so sporočile, da to za njih predstavlja velik izziv. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Andrej Grah Whatmough začenja štiriletni mandat na čelu RTV Slovenija. Začenjajo se letošnji Dnevi škofjeloškega pasijona. Hokejisti Jesenic eno zmago oddaljeni od polfinala alpske lige.
Vojna v Ukrajini se je prevesila v četrti teden, vse več je civilnih žrtev, beguncev že več kot tri milijone, otipljivega napredka v mirovnih pogajanjih pa še ni. Ukrajinski predsednik Zelenski nadaljuje diplomatsko ofenzivo, včeraj je nagovoril ameriške kongresnike. Ameriški predsednik Biden Ukrajini izkazuje odločno podporo, ruskega predsednika Putina je označil za vojnega zločinca. Ostali poudarki oddaje: - Stroka pred vzpostavitvijo novega sistema dolgotrajne oskrbe opozarja, da gre za velik korak nazaj. - Zmagovalec Festivala dokumentarnega filma vietnamski dokumentarec o običaju ugrabljanja mladoletnih nevest. - Košarkarji Olimpije v evropskem pokalu pokorili še zvezdniško zasedbo Virtusa.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Od danes veljajo spremenjene cene pogonskih goriv, saj je vlada sinoči določila njihove najvišje maloprodajne cene. Za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina bo treba odšteti približno evro in pol, za liter dizla pa 1,541 evra. To je manj od cen, ki so bile v veljavi zadnji teden po precejšnji podražitvi nafte na borzah zaradi vojne v Ukrajini. Vladna uredba velja 30 dni. Ostali poudarki oddaje: - Prekinjen četrti krog ukrajinsko-ruskih pogovorov bosta strani po napovedih nadaljevali danes. - Ob dogajanju v Ukrajini vse več skrbi pred morebitnim vnovičnim izbruhom nasilja v Bosni in Hercegovini. - Na 30-ih dnevih komedije, ki se začenjajo danes v Celju, pretežno satira in družbeno-kritične predstave.
Bencin in dizel sta od danes pri nas znova cenejša. Vlada je namreč zaradi naraščanja cen pogonskih goriv določila njihovo najvišjo maloprodajno ceno. Za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina bo treba tako odšteti največ 1,503 evra, za liter dizla pa 1,541 evra. Druge teme oddaje: - Danes nadaljevanje pogajanj med Kijevom in Moskvo - Vlada odpravila predhodno naročanje na upravnih enotah - Jeseničani na zboru občanov potrdili zahteve civilne iniciative glede ogrevanja
Ruske sile, ki oblegajo Ukrajino, napadajo vse bolj proti zahodu, tudi zelo blizu meje s Poljsko so včeraj potekali zračni napadi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, znova svari, da če se Nato ne odloči za zaprtje zračnega prostora nad Ukrajino, je zgolj vprašanje časa, kdaj bo Rusija napadla ozemlje Nata. Ostali poudarki oddaje: - Premier Janša bo v Državnem zboru odgovarjal na vprašanja o pripravljenosti države na varnostne, energetske in politične spremembe. - Podražitve materialov v gradbeništvu dražijo naložbe; izvajalci vlagajo zahtevke za dodatke k pogodbam pri investitorjih, tudi pri drugem tiru. - Slovenski smučarski skakalci na svetovnem prvenstvu v Vikersundu prvič poleteli do ekipne zlate medalje; skakalke po včerajšnji trojni zmagi osvojile tudi pokal narodov.
Tudi minuli konec tedna so se ruski napadi v Ukrajini stopnjevali. Po včerajšnjem napadu na vojaško oporišče v bližini poljske meje pa se iz Ukrajine znova slišijo zahteve, naj Nato zapre zračni prostor nad Ukrajino. Kot je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, je v nasprotnem primeru zgolj vprašanje časa, kdaj bo Rusija napadla ozemlje Nata. Medtem se iz obleganih ukrajinskih mest nadaljuje evakuacija civilistov: - Včeraj rešili več kot 5 tisoč 500 ljudi - Jutri se končuje rok za vpis otrok v ljubljanske vrtce - Smučarski skakalci osvojili naslov svetovnih prvakov v poletih, tudi skakalke včeraj brez konkurence
Ruske sile vse bolj obkrožajo ukrajinsko prestolnico, napadi v predmestju Kijeva se stopnjujejo. Iz mesta so včeraj evakuirali približno 2 tisoč ljudi, nadaljevanje evakuacije, tudi iz mesta Mariupol, pa naj bi z obstreljevanjem zdaj onemogočala ruska vojska. "Kljub temu smo včeraj iz različnih ukrajinskih mest evakuirali več kot 12 tisoč 700 ljudi," je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in dodal, da danes pričakujejo humanitarno pomoč za Mariupol. V tem mestu so razmere zelo slabe, primanjkuje vode in hrane, ogrevanje pa že več dni ne deluje. Druge teme: Janša ob obletnici SDS: Vojna v Ukrajini je tudi etnično čiščenje Pogonska goriva v Italiji že 2,4 evra na liter Timi Zajc svetovni podprvak v smučarskih poletih
Ruski vojaški pritisk na Ukrajino se stopnjuje. O eksplozijah in žrtvah prvič poročajo iz Ivano-Frankivska in Lucka na zahodu države ter iz Dnipra z vzhoda. Ruska vojska se vse bolj približuje ukrajinski prestolnici, včeraj pa naj bi ustavila tudi nekaj avtobusov z ljudmi, ki so poskušali pobegniti iz Kijeva. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zatrdil, da Rusija onemogoča prehodnost humanitarnih koridorjev. Dodal je, da jim je kljub temu uspelo iz različnih mest po državi včeraj evakuirati več kot 7 tisoč ljudi, to pa je dovolj velik razlog, da si še naprej prizadevajo za organiziranje evakuacije iz obleganih mest. Druge teme: Poslanci potrdili spremembe zakona o dohodnini, ki prinaša višje neto plače Epidemija covida prvič razglašena pred natanko dvema letoma Z bližajočo se pomladjo po državi začetek čistilnih akcij
16-i dan vojne v Ukrajini se nadaljujejo spopadi ob največjih mestih Kijev in Harkov. Po zagotovilih ruske strani bodo humanitarni koridorji za evakuacijo civilistov odprti vsak dan ob 10h po srednjeevropskem času. Kijev to zavrača, saj koridorji vodijo v Rusijo. Ukrajina obenem zavrača obtožbe Moskve, da z ameriško podporo razvija program biološkega orožja. O tem bo danes na zahtevo Rusije govoril Varnostni svet Združenih narodov. Druge teme: - Banka Slovenije: vojna v Ukrajini bo vplivala tako na inflacijo kot gospodarsko rast: prva navzgor, druga v upadu - V državnem zboru danes po več zapletih na preizkušnji novela zakona o dohodnini, ki prinaša tudi postopno zviševanje neto plač - Tadej Pogačar po etapni zmagi na dirki od Tirenskega do Jadranskega morja oblekel majico vodilnega, Primož Roglič prevzel vodstvo na dirki Pariz-Nica
Spopadi ob največjih ukrajinskih mestih Kijev in Harkov se stopnjujejo. Moskva je sinoči sporočila, da bo vsak dan po 10-ti uri odprla humanitarne koridorje, a bodo ti vodili v Rusijo, kar Ukrajina zavrača. Brani se tudi ruskih obtožb, da z ameriško podporo razvija program biološkega orožja, o čemer bo na zahtevo Rusije danes govoril Varnostni svet Združenih narodov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Kot je dejal, je Ukrajina spodobna država, ki ne razvija vojaške tehnologije, niti biološkega orožja niti katere druge vrste orožja za množično uničenje. Narašča pa strah, da se bodo ruske obtožbe o biološkem orožju sprevrgle v njihov napad z njim. Drugi poudarki oddaje: - Z vrha Evropske unije prihajajo sporočila, da hitre poti v povezavo ni - V Državnem zboru danes glasovanje o dohodninskih spremembah - Novomeška občina začenja nov projekt protipoplavne zaščite
Rusija nadaljuje napade na ukrajinska mesta, cilji pa še zdaleč niso zgolj vojaški; v Mariupolju so rakete uničile porodnišnico, ranjenih je 17 ljudi, nosečnice so na nosilih prenašali iz popolnoma uničene stavbe. Ob številnih obsodbah z zahoda je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski opozoril na izjemna grozodejstva ruske vojske v Mariupolju. Ob tem je Evropejce in Ukrajince pozval k skupni obsodbi ruskih vojnih zločinov. Danes se sicer v Turčiji obeta prvo srečanje zunanjih ministrov Rusije in Ukrajine. Druge teme: - Vlada sprejela sklep o uvedbi začasne zaščite za begunce iz Ukrajine - Direktor Moderne galerije v Ljubljani Aleš Vaupotič kljub pozivom zaposlenih ne bo odstopil - Prvi slovenski nastop na paraolimpijskih igrah v Pekingu
Minevata dva tedna od začetka ruskih napadov v Ukrajini, iz države je zbežalo že več kot 2 milijona 200 tisoč ljudi. Ukrajinska stran za danes napoveduje dodatne poskuse evakuacij civilistov iz najbolj obleganih mest. Rusija zatrjuje, da ni odgovorna za včerajšnji zračni napad na porodnišnico v mestu Marjupolj, ki ga Zahod ostro obsoja. V oddaji tudi: - Beguncem iz Ukrajine odslej pri nas začasna zaščita, ki prinaša pravice in pomoči - Zasavski in šaleški župani enotno za pravičen prehod od premoga k zeleni energiji - Za večjo protipoplavno varnost bodo zavihali rokave tudi na Goriškem in Vipavskem.
Tudi 14-to jutro ruske invazije na Ukrajino so se v Kijevu oglasile opozorilne sirene. Medtem, ko se nadaljujejo spopadi, je Moskva za danes napovedala vnovično vzpostavitev humanitarnih koridorjev iz več mest. Včeraj so sicer evakuirali več tisoč ljudi, a se to v nekaterih mestih zaradi domnevnih kršitev premirja ni zgodilo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem v video nagovoru nagovoril britanske poslance. Kot je dejal, se bodo proti Rusiji bojevali do konca. Poudaril je, da se ne bodo predali in izgubili ter da se bodo še naprej borili za svojo zemljo, ne glede na ceno. Preostale novice: Vlada o zagotavljanju vzdržne cenovne politike pogonskih goriv, pripravljenih naj bi imeli več scenarijev. Danes stavka več kot 40 tisoč zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, za najmlajše organizirano nujno varstvo. V Stari mestni elektrarni podelili nagrade "ženske o ženskah" in z njimi opozorili na prezrte borke.
Rusija je za to jutro znova predlagala premirje, da bi iz večjih ukrajinskih mest evakuirali civiliste. Na včerjašnjem tretjem krogu mirovnih pogajanj naj bi dosegli manjši napredek, omembe vrednega preboja ni bilo. Iz Ukrajine je v Evropo pribežalo že skoraj dva milijona beguncev, sprožili so največjo operacijo civilne zaščite doslej. Prepstale novice: Bencini občutno dražji, pri Petrolu dizel najdražji doslej. Bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo si je prislužil duhovnik Andrej Vončina.
Rusko orožje naj bi ob osmih po našem času vsaj za kratek čas potihnilo, da bi lahko evakuirali prebivalce več obkoljenih ukrajinskih mest. Ruske sile so tudi minuli konec tedna stopnjevale napade. Številni prebivalci skušajo zapustiti državo, nekateri so beg plačali z življenjem. V oddaji boste slišali tudi: - SDS prehitel Gibanje Svoboda, kaže najnovejša raziskava Mediane. - Šolskih počitnic je konec, učenci se v razrede vračajo brez mask. - Nika Križnar zmagovalka norveške turneje, Urša Bogataj na zadnji tekmi druga; drugi tudi Anže Lanišek.
Neveljaven email naslov