Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
11604 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
Najranljivejši bodo prejeli solidarnostni dodatek v višini 150 evrov. Ukrep pomoči gospodinjstvom se nanaša tudi na omrežnine ter trošarine na elektriko in pogonska goriva. Pomoči bo deležno tudi gospodarstvo, natančneje energetsko intenzivna podjetja, skupno približno 14.500 gospodarskih subjektov, shemo pa bo morala odobriti še Evropska komisija. Drugi poudarki: - Vzhodna obala ZDA v primežu snega in orkanskega vetra - Italijanski predsednik ostaja Sergio Mattarella - V Willingenu zadnji preizkušnji smučarjev skakalcev in skakalk pred odhodom na olimpijske igre
Takojšnja pogajanja z vlado zahtevajo tudi delavci v zdravstvu in socialnem varstvu. Za 16. februar so napovedali stavko. Obljubljajo, da bo stavka potekala z mislijo na paciente in stanovalce domov, in javnost prosijo za razumevanje. Drugi poudarki: - Vlada danes o energetskih vavčerjih - Ukrajinski predsednik zahod obtožuje, da glede kopičenja ruske vojske ustvarja nepotrebno paniko - Po včerajšnjem moštvenem zmagoslavju v Willingenu danes posamični tekmi skakalk in skakalcev
Ogromne številke okuženih, izolacij in karanten na številnih delovnih mestih ljudi postavljajo v nemogoč položaj. Tisti, ki so v službi, se morajo dnevno seliti na različna delovišča, dela za nekaj dni vnaprej sploh ni mogoče načrtovati. Skrajšanje izolacije po okužbi ni pomagalo - Kaj se vlada dogovarja s Hrvaško o ribolovnem režimu? O tem danes na odboru za zunanjo politiko - ZDA: Če Rusija napade Ukrajino, bo projekt Severni tok dve ustavljen! - Prvi primer okužbe v slovenski olimpijski reprezentanci - pozitiven deskar Žan Košir
Ob velikem številu aktivno okuženih s koronavirusom in tudi karanten se na številnih področjih spopadajo z velikim pomanjkanjem kadrov. V bolnišnicah je odsotnih kar 20 odstotkov zaposlenih. Skrajšanje izolacije na 7 dni še nima učinka. V oddaji tudi: Na parlamentarnem odboru tudi o spornih premierovih izjavah glede Tajvana. Bohinjci dražijo parkirnine, a krepijo javni prevoz. Slovenci v boj za četrtfinale evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu.
Ruske oblasti so včeraj prejele pisne predloge zveze Nato in Združenih držav Amerike za zmanjšanje napetosti v Evropi. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg opozarja, da Rusija ob meji z Ukrajino še vedno kopiči sile in vojaško opremo, ter poziva k dialogu. O rešitvi za ukrajinsko-ruske napetosti so včeraj v Parizu več ur razpravljali predstavniki tako imenovane normandijske četverice, torej predstavniki Ukrajine, Rusije, Francije in Nemčije. Drugi poudarki oddaje: - Ključno področje nove stranke Gibanje Svoboda zelena agenda - Ob obisku v Posavju vlada molčeča o drugem bloku krške nuklearke - Košarkarji Olimpije izgubili proti Bourgu, mariborski odbojkarji proti Civitanovi
Zveza Nato in Združene države Amerike so Rusiji poslale odgovor na njene varnostne zahteve, ki pa ne prinaša nič novega; Nato vztraja pri politiki odprtih vrat. Mirnejše tone pa je bilo sinoči slišati iz Pariza, kjer so se predstavniki normandijske četverice v živo sešli prvič po dveh letih. V oddaji tudi: Robert Golob postal predsednik stranke Gibanje Svoboda. Nadomestila za bolniško z marcem v breme delodajalca le 20 delovnih dni. Na Ptuju alarm zaradi visokih položnic za daljinsko ogrevanje.
V slovenski politični prostor danes resneje vstopa stranka Z.dej, ki bo danes poleg novega imena dobila tudi novega predsednika. To bo skoraj zagotovo postal Robert Golob. Listo kandidatov na aprilskih volitvah sestavlja tudi Gibanje Povežimo Slovenijo. Največ zanimanja sproža vprašanje, ali bo v politiko na njihovi strani vstopil tudi predsednik uprave Krke Jože Colarič. Ostale teme: - Poslanci bodo odločali o predlogu SAB, da bi se obdobje plačevanja nadomestila za bolniško odsotnost skrajšalo z zdajšnjih 30 na 20 delovnih dni. - Nemški kancler Scholz in francoski predsednik Macron sta na srečanju v Berlinu Rusijo posvarila pred posledicami, če bo napadla Ukrajino. - Hokejisti Olimpije so v prvi polfinalni tekmi državnega prvenstva napolnili mrežo Jeseničanov.
Širjenje okužb s koronavirusno različico omikron je v eksponentni rasti. Sedemdnevno povprečje primerov je že preseglo 10 tisoč, virusno breme v družbi je zato zelo veliko. V bolnišnicah, kjer so razmere še vedno resne, pa so vse večji problem vdori virusa v bele cone. Ostali poudarki oddaje: - V pripravljenosti za posredovanje v ukrajinski krizi 8500 ameriških vojakov. - Italija po prvem krogu še brez novega predsednika. - Slovenija med državami, ki zagovarjajo jedrsko energijo; javno mnenje razdeljeno.
Nov teden prinaša nekaj kovidnih novosti. Od danes se lahko za okužene pod določenimi pogoji izolacija skrajša iz desetih na sedem dni. Gospodarstveniki pa pozivajo še k skrajšanju karanten. V trgovinski dejavnosti je trenutno odstotnih osem odstotkov zaposlenih, od teh je polovica v karaneteni. Ostali poudarki oddaje: - Jasnejša predvolilna matematika - Robert Golob naj bi razkril, kako se bo vrnil v politiko. - V Italiji predsedniške volitve. Favorita ni, še največ možnosti naj bi imel Mario Draghi. - Sojenje nekdanjemu izraelskemu premieru Netanjahuju se bliža koncu. Se bo njegova politična kariera končala?
Eksplozivno širjenje koronavirusne različice omikron bi zaradi številnih karanten in izolacij lahko ohromilo družbo, zato je od danes naprej mogoče izolacijo ob okužbi prekiniti, ob določenih pogojih, že po sedmih dneh. Vodja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek ob tem opozarja, da bo peti val dosegel vrh verjetno pozneje, kot so sprva predvidevali, in sicer v drugi polovici februarja, celotna epidemija pa bi se zato zavlekla v april. Tudi ta teden torej lahko pričakujemo visoke dnevne številke okužb. Druge teme: Združene države iz Ukrajine umikajo nenujno diplomatsko osebje Britansko sodišče dopoldne o izročitvi Juliana Assangea Združenim državam Amerike Po 15 letih se danes začenja gradnja tolminske obvoznice
Epidemične razmere pri nas se še ne izboljšujejo. Pri nas je že več kot 100 tisoč aktivnih primerov okužbe. Veliko število okuženih se za zdaj ne odraža v povečanem pritisku na bolnišnice. Zaradi hitrega širjenja virusa ter posledično velikega števila izolacij in karanten pa je iz dneva v dan bolj ohromljeno delovanje družbe. Zdravstvene ustanove, šolstvo in številne gospodarske panoge so na robu kadrovskih zmogljivosti. Za tiste s potrjeno okužbo se zato od jutri naprej - ob izpolnjevanju določenih pogojev - trajanje izolacije skrajšuje z desetih na sedem dni. V oddaji tudi: - London z obtožbami nad Kremelj: Moskva želi v Ukrajini postaviti proruskega voditelja - Tržaško sodišče začasno ustavilo bitje zvonov v Dolini pri Trstu
Izdajanje papirnatih računov z današnjim dnem ni več obvezno. Prodajalci blaga in storitev nam ga bodo zdaj izročili le še na našo izrecno željo. V zvezi potrošnikov ob tem opozarjajo predvsem na varstvo potrošnikov. V oddaji tudi: - Krajša izolacija mogoča le ob odsotnosti simptomov in negativnem izvidu hitrega testa - Srečanje Anthonyja Blinkna in Sergeja Lavrova v Ženevi brez konkretnih dogovorov - Tamara Zidanšek po sijajnem začetku popustila in ostala brez osmine finala
Avstrijski parlament je sinoči uzakonil obvezno cepljenje proti covidu za vse polnoletne. Tiste, ki bodo cepljenje zavračali, bo od sredine marca lahko doletela globa do 3 tisoč 600 evrov. Drugi poudarki oddaje: - Neobvezno izdajanje papirnatih računov ima prednosti, pa tudi slabosti - Srbska vlada je pred volitvami popustila pritisku protestnikov, rudnika litija ne bo - V Trstu se začenja mednarodni filmski festival; tokrat se poklanja ženski ustvarjalnosti - V Kitzbuehlu danes znameniti smuk
Nismo še na vrhuncu petega vala epidemije, svari minister za zdravje Janez Poklukar. Število potrjenih okužb je v torek preseglo 12 tisoč, število opravljenih PCR-testov pa 19 tisoč. Obremenjenost laboratorijev je na zgornji meji, o obremenjenosti zdravstvenega kadra pa poročamo že mesece in se le še stopnjuje. Ostali poudarki oddaje: - Tožilci: Z novelo kazenskega zakonika bi lahko padle vse zadeve gospodarskega kriminala in korupcije. - Rešitve za astronomske račune etažnih lastnikov s skupno kurilnico ni videti. Država ne bo posredovala. - Kmetje ogorčeni nad visokimi popusti za slovensko goveje meso v času splošnih podražitev. Sumijo, da to meso ni slovensko.
Po napovedi raziskovalcev z Inštituta Jožef Štefan naj bi danes presegli 10 tisoč pozitivnih testov v enem dnevu, ob pogoju, da bodo zmogljivosti za molekularno testiranje zadostne. Približno 5 tisoč vzorcev zdaj ostaja za analizo v naslednjem dnevu, zato marsikdo ne dobi izvida v enem dnevu. Prav zaradi preobremenjenosti laboratorijev se danes spreminja protokol testiranja. Ostali poudarki oddaje: - V supervolilnem letu epidemija odpira več vprašanj. - Pridelovalci sadja in zelenjave pred velikim izzivom, saj je dovoljenih vse manj fitofarmacevtskih sredstev. - Bodo Franciji pozornost od predsedovanja Uniji odvračale domače predsedniške volitve?
Neveljaven email naslov