Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
11604 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo je povedal, da v naši državi pri več kot 90-ih odstotkih okuženih s koronavirusom prevladuje različica omikron. Opozoril je, da bo potrjevanje okužb s PCR testi kmalu doseglo vrh zmogljivosti. Tu so še drugi poudarki oddaje: - V Sloveniji bi lahko inflacija ušla izpod nadzora, če ne bomo brzdali plač - Evropski poslanci bodo danes dobili novega vodjo - Slovenski rokometaši se vračajo domov, zanje usodni Črnogorci
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Epidemija je še vedno v porastu. Po napovedih bi lahko že jutri potrdili več kot 10 tisoč novih okužb, če bodo to omogočale zmogljivosti PCR-testiranja. Posledično se povečuje število odrejenih izolacij in karanten, kar povzroča težave v bolnišnicah, domovih za starejše, šolah, gospodarstvu in storitvah. Predvidoma danes naj bi bila znana vladna odločitev o spremembi pravil pri odrejanju karanten. Druge teme oddaje: - Evropski parlament bo na prvem letošnjem zasedanju izbiral novo vodstvo - Minuli konec tedna naše gore vzele 4 življenja - Anže Lanišek s tretjim mestom na posamični tekmi kronal slovenske uspehe v Zakopanah
Drami v zadevi razveljaveljen vizum Novaka Đokovića ni videti konca. Avstralsko zvezno sodišče je pet ur obravnavalo Đokovićevo pritožbo na zavrnitev vizuma. Pred dobrima dvema urama je glavni sodnik prekinil obravnavo in sporočil, da jo bo sodišče nadaljevalo danes popoldne ali jutri zjutraj po lokalnem času. Na končno odločitev ne bo mogoče vložiti pritožbe. Če bodo zavrnili Đokovića, mu poleg izgona grozi triletna prepoved vstopa v Avstralijo. Druge teme oddaje: - Udeležba na cepilnih dnevih ni presegla pričakovanj, največ zanimanja za poživitveni odmerek - Srbski volilci bodo glasovali o spremembi ustave na področju pravosodja - V Mariboru bodo opoldne dezaktivirali letalsko bombo iz druge svetovne vojne
Načrt za okrevanje in odpornost predvideva, da bo javna uprava za digitalizacijo svojih procesov in za uporabnikom prijazne upravne rešitve v prihodnjih letih počrpala 260 milijonov evrov. Na desetine milijonov je rezerviranih še za digitalizacijo šolstva in zdravstva. Vlada pa v zadnjih izdihljajih mandata obljublja uvedbo digitalnih bonov v vrednosti 150 evrov, ki bi jih lahko za nakup računalniške opreme unovčile nekatere družbene skupine, med ciljnimi so starejši, dijaki in študenti naravoslovnih in tehniških znanosti. Digitalne bone ureja predlog zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki je v javni obravnavi do 23. januarja.
- Vladna koalicija za energetske bone, nad Demografskim skladom je za zdaj obupala - Kaj so digitalni boni in komu naj bi bili namenjeni? - Rokometaši na evropskem prvenstvu danes z Danci
Ob hitrem širjenju koronavirusne različice omikron pri nas se počasi nakazuje samodejno zapiranje družbe. Razmere so še posebej zaostrene v šolstvu; na pouk na daljavo je prešlo več kot 370 šol. Kljub temu naj bi vlada danes sprejela le nekaj sprememb v zvezi s karanteno. Ostale teme: - Sto dni pred predvidenimi parlamentarnimi volitvami so odgovore na vprašanje v kakšni državi želimo živeti iskali na javni tribuni politične platforme Roberta Goloba. - Vladna koalicija bo s partnerji razpravljala o projektih, ki jih je mogoče izpeljati do konca mandata. - Napovedane spremembe dohodnine bi po besedah vodje Finančne uprave Ivana Simiča lahko veljale za nazaj - Rokometna reprezentanca je z zmago začela evropsko prvenstvo. S 27: 25 je bila boljša od Severne Makedonije
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Od danes do vključno sobote bodo po vsej državi potekali cepilni dnevi. Precepljenost pri nas je nizka, število okužb pa vse večje. Na cepilnih mestih bodo sprejemali tudi nenaročene. Stroka poziva k cepljenju tudi v luči razbremenitve bolnišnic, ki se zaradi okužb in karanten spopadajo z vse več odsotnostmi zaposlenih. Podobno je tudi v šolstvu. Drugi poudarki oddaje: - Nova stranka LIDE pod vodstvom Igorja Zorčiča naklonjena sodelovanju - Mladi v Sežani bodo z delavnicami širili filmska obzorja - Slovenski rokometaši za uvod v Evropsko prvenstvo danes s Severno Makedonijo
Ob sredah običajno poročamo o najvišjem številu novih primerov okužbe s koronavirusom. Kot že nekaj dni opozarja stroka, tokrat lahko pričakujemo rekord. Omikron se hitro širi tudi med zdravstvenimi delavci. Poleg tega so ti vse bolj tarče groženj. Ostale teme: - Pristojni odbor o izredni uskladitvi pokojnin; bodo do najvišje uskladitve upravičeni vsi ali le prikrajšani v finančni krizi? - Teniški igralec Novak Đoković za zaplete ob vstopu v Avstralijo krivi svojo ekipo - Zadnji slalom pred olimpijskimi igrami dobila Američanka Schiffrinova, Slovakinja Vlhova pa mali kristalni globus
Zaradi številnih okužb in karanten med zaposlenimi se bolnišnice in zdravstveni domovi po državi soočajo s pomanjkanjem kadra. V naši največji bolnišnici je bolniško odsotna desetina zaposlenih, od tega skoraj tretjina zaradi okužbe ali karantene. V oddaji tudi: - Odvetniki Džokoviča avstralskim oblastem podali nove informacije - Predstavniki zveze Nato in Rusije danes v Bruslju o krizi glede Ukrajine - V Šišenski soseski 6 nezadovoljni s sodno poravnavo
V zgodnjih jutranjih urah je po dobrih dveh tednih v bolnišnici v Avianu v Italiji umrl predsednik Evropskega prlamenta David Maria Sassoli. Novico je ob 1.15 prek družbenega omrežja Twitter sporočil njegov tajnik. Sassoli je imel sicer zdravstvene težave že dlje časa. Druge teme oddaje: - Hrana bo kmalu še dražja. Trgovci za zdaj blažijo podražitve. - Na razpisu ministrstva za kulturo nekatere nagrajene nevladne organizacije ostale brez sredstev - Pred 20-imi leti so Združene države v Guantanamo na Kubi zaprle prve teroristične osumljence
Iz Bruslja so sporočili, da je umrl predsednik Evropskega Parlamenta David Sassoli. Umrl je v bolnišnici v Italiji, kamor so ga sprejeli konec decembra, kjer so ga zdravili, kot poročajo mediji, zaradi zapletov pri delovanju imunskega sistema. Druge teme oddaje: - Poklukar: Okužbe nas ne ogrožajo, ogrožajo nas težki bolniki, ki polnijo bolnišnice - Evropska unija obsodila proslavo ob obletnici ustanovitve Republike srbske - Kočevje s štipendijami mlade spodbuja k šolanju za deficitarne poklice
Epidemija se pospešeno krepi in število okužb se bliskovito povečuje. Prejšnji teden so potrdili več kot 20 tisoč pozitivnih primerov, ta teden se bo številka - sodeč po projekcijah - najmanj podvojila. Ker večje število okuženih in posledično karanten že vpliva na delovanje družbe, so karantene od danes skrajšane na 7 dni. Krajša je tudi veljavnost testa za vstop v državo, omejitve so tudi v javnem potniškem prometu. Druge teme oddaje: - V Melbournu poteka zaslišanje v primeru Đokovič. Bo moral teniški as zapustiti Avstralijo? - Majhna pričakovanja pred pogovori Združene države-Rusija o ukrajinski krizi - Največ zlatih globusov dobila filma The Power of the Dog in Zgodba z zahodne strani
Z današnjim dnem karantena ob visoko tveganem stiku z osebo, okuženo s koronavirusom, traja sedem, in ne več deset dni. Od danes veljajo tudi nekoliko spremenjeni pogoji za vstop v državo brez karantene. Test PCR ne sme biti starejši od 48 ur, hitri test pa ne starejši od 24 ur. V javnem potniškem prometu so v veljavi omejitve števila potnikov. Druge teme oddaje: - Saga Đokovič proti avstralski vladi se prav zdaj razpleta na sodišču - Tako Moskva kot Washington brez velikih pričakovanj pred začetkom varnostnih pogajanj - V Izoli na referendumu zavrnili Občinski prostorski načrt
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Po najnovejšem vladnem odloku od ponedeljka po visoko tveganem stiku z okuženim s koronavirusom v karanteno na domu ne bo treba cepljenim s poživitvenim odmerkom, tistim, ki so zboleli za covidom-19 pred manj kot 45-imi dnevi in prebolevnikom, ki so bili polno cepljeni z mRNA ali vektorskim cepivom. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Inflacija v Evropi vse višja, po katerem zdravilu bo posegla ECB? - Večina pravoslavnih vernikov danes praznuje božič - Novoletna skakalna turneja Rjojuju Kobajašiju, Andreje Slokar ne bo na Zlati lisici
Neveljaven email naslov