Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
11604 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Državna volilna komisija bo danes sprejela rokovnik opravil za izvedbo volitev, potem ko je predsednik republike Borut Pahor včeraj podpisal odlok o razpisu parlamentarnih volitev, ki bodo 24-ega aprila. Roki za volilna opravila bodo začeli teči v ponedeljek. V osrednji informativni jutranji oddaji tudi: - Na političnem parketu nova zelena stranka Vesna, vodita jo aktivista Uroš Macerl in Urša Zgojznik - Začenja se berlinski filmski festival, nagrado vzhajajoče zvezde dobi slovenski igralec Timon Šturbej - Slovenska smučarja Hrobat in Naraločnik v Pekingu izpadla iz alpske kombinacije, odstopila v smuku
V zgodbi o prodaji 43-odstotnega deleža sklada York v turistični skupini Sava Madžarom je parlamentarna komisija za nadzor javnih financ sinoči vlado med drugim pozvala k uveljavitvi predkupne pravice. Da pristojni razmišljajo o tem, je potrdil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Državna volilna komisija bo sprejela akte, nujne za izvedbo parlamentarnih volitev. Diplomatska prizadevanja za umiritev ukrajinske krize danes v Berlinu, Bruslju in Varšavi. Slovenska smučarja izpadla že v smukaškem delu olimpijske preizkušnje v kombinaciji.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Predsednik republike Borut Pahor bo danes razpisal redne državnozborske volitve, ki bodo 24-tega aprila. Roki za volilna opravila bodo začeli teči v ponedeljek. - Sindikati javnega sektorja bodo vladno pogajalsko skupino seznanili z zahtevami - O prodaji družbe Sava madžarskemu skladu danes komisija za nadzor javnih financ - Alpska smučarka Andreja Slokar po prvi vožnji slaloma na olimpijskih igrah četrta
Danes praznujemo slovenski kulturni praznik, Prešernov dan. Da umetnost ni namenjena temu, da bi popravila svet ali odpravila naše tegobe v njem, je na sinočnji državni proslavi dejal predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič. Čeprav bo letošnje dogajanje nekoliko okrnjeno zaradi trenutnih epidemičnih razmer, so kulturne ustanove pripavile tradicionalni dan odprtih vrat. Druge teme: - V lovu za olimpijskimi medaljami danes številni slovenski športniki - Svetovni voditelji včeraj na novih pogovorih o ukrajinski krizi, a brez vidnejših dosežkov - Ob dnevu varne rabe interneta strokovnjaki opozarjajo na ranljivost otrok in mladostnikov
Rezultati tretje Medianine raziskave javnega mnenja pred aprilskimi volitvami kažejo, da bi, če bi bile volitve včeraj, zmagala novoustanovljena stranka Roberta Goloba Gibanje Svoboda. Zanjo bi glasovalo 20 odstotkov anketirancev. V oddaji boste slišali tudi:\t - Novi diplomatski koraki v prizadevanjih za rešitev ukrajinske krize. - Na predvečer kulturnega praznika tradicionalna proslava s podelitvijo Prešernovih nagrad za življenjski opus in nagrad Prešernovega sklada. - Meta Hrovat po prvi vožnji olimpijskega veleslaloma 4-ta.\t
Olimpijske igre v Pekingu so se začele izjemno, zgodovinsko za slovenski šport. Nova olimpijska prvakinja je smučarka skakalka Urša Bogataj, bronasto kolajno bo zvečer po lokalnem času prejela Nika Križnar. Podelitev bo ravno v času moške skakalne tekme, ki je nova priložnost za veselje slovenske reprezentance. V Jutranji kroniki tudi: - Za zdaj brez sproščanj protikovidnih omejitev, pristojni še odsvetujejo nenujna potovanja na tuje. - 70 let vladanja Elizabete druge, ki za Britance ostaja simbol modrega in moralnega vladanja. - V San Remu zmaga za duet Mahmood in Blanco, letošnji festival je imel rekordno gledanost.
Že prvi uradni tekmovalni dan zimskih olimpijskih iger prinaša prvo veliko pričakovanje v slovenskem taboru, in sicer na tekmi smučark skakalk na srednji napravi. Slovenke so bile na treningih v ospredju in tu jih pričakujemo tudi danes. V Jutranji kroniki tudi: - Poslanci so zavrnili imenovanje Marjana Dívjaka za viceguvernerja Banke Slovenije. - V Avstriji, ob obveznem cepljenju proti covidu, rahljajo omejitvene ukrepe. - V Črni gori je sinoči padla vlada Zdravka Krivókapiča.
Vlada je za zdaj zvišanje zdravniških plač odobrila le do konca tega leta. Ob tem pa bodo vladni predstavniki danes po skoraj treh mesecih vendarle nadaljevali pogajanja s sindikati zdravstva in socialnega varstva ter zdravstvene nege. Napovedane stavke še niso preklicali. Začenjajo se 24-te zimske olimpijske igre, ki bodo v prihodnjih dobrih dveh tednih gotovo pisale nove zgodbe o uspehih. Prvo uradno dejanje bo današnje slovesno odprtje, na katerem bosta slovensko zastavo vihtela deskar Rok Marguč in alpska smučarka Ilka Štuhec. Že včeraj pa so se na treningu uspešno preizkusili smučarke skakalke in skakalci. Veliko zahodnih držav je napovedalo diplomatski bojkot iger, zato bo toliko bolj v ospredju današnje srečanje kitajskega in ruskega predsednika Ši Džinpinga in Vladmirja Putina. Pričakovati je tudi pogovore o ukrajinski krizi. Danes je svetovni dan boja proti raku, ki je eden najpogostejših vzrokov smrti. Pristojne skrbi, da zaradi epidemije predvsem mlajše ženske do 39-tega leta ne gredo na pregled.
Potem ko je vlada včeraj sprejela dopolnjena izhodišča o zvišanju plač zdravnikov in zobozdravnikov, te naj bi se povišale za 6 razredov, enako zahtevajo tudi preostali sindikati v javnem sektorju. Ti bodo pogajanja začeli sredi prihodnjega tedna. Z več kot polmesečno zamudo pa se danes nadaljujejo pogajanja vladne strani s sindikati zdravstva in socialnega varstva ter zdravstvene nege. Ti opozarjajo, da so izhodišča za pogajanja zelo skopa, zato stavkovnih aktivnosti za stavko 16-ga februarja za zdaj niso preklicali. V oddaji tudi: - Evropska investicijska banka bo v Sloveniji financirala zelene in digitalne projekte - V Kozini za ureditev mestnega središča namenjajo skoraj milijon evrov - S slavnostnim odprtjem se bodo začele zimske olimpijske igre v Pekingu
Zaradi neustavnosti številnih epidemičnih ukrepov, ki jih je sprejela vlada, so v Pravni mreži za varstvo demokracije pripravili predlog novele zakona o nalezljivih boleznih, ki ga bo danes obravnaval državni zbor. Med drugim predvideva strožji parlamentarni nadzor. Epidemija bi lahko krojila tudi aprilske parlamentarne volitve.Državna volilna komisija bo zato danes odločila, kako voliti v izolaciji ali karanteni. V oddaji tudi: - Združene države bodo v vzhodno Evropo napotile dodatnih tri tisoč vojakov zaradi zaostrovanja ukrajinske krize. - Prisegel bo novi stari italijanski predsednik - Policija naj bi našla osumljenca, ki je lani državnemu vrhu pošiljal grozilne pošiljke z naboji. Šlo naj bi za Celjana, neuradno člana SNS.
Državni zbor bo danes opravil prvo obravnavo sprememb zakona o nalezljivih boleznih. Predlog, ki so ga pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, med drugim določa, pod kakšnimi pogoji lahko oblasti uvedejo ukrepe, kot sta policijska ura in prepoved zbiranja. Premier Janez Janša predloga ne podpira, saj po njegovem ne omogoča hitrega ukrepanja proti epidemiji. V oddaji tudi: - Pristojni tehtajo možnosti o izvedbi volitev za tiste, ki bodo v izolaciji in karateni. - Rusija kritizira napotitev dodatnih ameriških vojakov v Evropo. - Aleji Prešernovih sodobnikov v Kranju dodali španskega književnika.
Sindikati javnega sektorja od vlade zahtevajo enako plačno obravnavo, kot so je deležni zdravniki in zobozdravniki, nekateri že grozijo s stavko. Vlado vabijo na pogajanja prihodnjo sredo. Pristojni minister Boštjan Koritnik miri, da se da vse rešiti na pogajanjih. V oddaji še: - Sproščanja ukrepov pri nas še vsaj dva tedna ne bo - Putin: Članstvo Ukrajine v Natu bi lahko vodilo v vojno - Danes že prva tekmovanja na olimpijskih igrah na Kitajskem
Z današnjim dnem začenjajo veljati spremembe glede veljavnosti evropskih covidnih potrdil. Poleg tega se v Sloveniji spreminja način testiranja na koronavirus. Od danes bo namreč tudi pozitivni izvid hitrega testa, opravljenega pri pooblaščenem izvajalcu, veljal za potrditev okužbe s koronavirusom. Potrdilo in QR-koda o prebolelosti pa bosta po hitrem testu veljavna le v Sloveniji, ne pa tudi v tujini. Zdravnikom se obetajo občutno višje plače in morebiten izstop iz enotnega plačnega sistema Za vožnjo po slovenskih avtocestah od danes obvezna elektronska vinjeta Portugalska in Ukrajina prvi polfinalistki evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu
Po sobotni odločitvi vlade bo 710 tisoč upravičencev najpozneje do 15-ega aprila na svoje račune dobilo enkratni energetski solidarnostni dodatek v višini 150 evrov. Vlada pa bo sprejela dodatne ukrepe, če se aprila še ne bodo normalizirale razmere na trgu energentov. Drugi poudarki odaje: - Slovenke po zastopanosti v politiki še vedno tečejo za vozom - V Avstriji se končuje zaprtje javnega življenja za necepljene - Švedska po 20-ih letih spet na evropskem rokometnem prestolu
150 evrov enkratne pomoči, ki jih vlada zaradi dražitve energentov napoveduje 710 tisoč upravičencem, ali skupno približno 108 milijonov evrov, bo razdeljenih iz Sklada za podnebne spremembe. Napovedana trimesečna zamrznitev omrežnin na položnicah za elektriko za vsa gospodinjstva pa bo po besedah infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca bremenila operaterja trga in distribucijska podjetja. Dejal je še, da so podobne ukrepe sprejele številne evropske države in zavrnil navedbe, da gre za predvolilne bonbončke. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Konec zaprtja javnega življenja v Avstriji za necepljene proti covidu. Prvi severnokorejski poskus rakete, ki lahko nosi jedrsko konico, po letu 2017. Švedski rokometaši petič evropski prvaki in prvič po 20-ih letih.
Neveljaven email naslov