Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

20.06.2016


Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.

Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:

»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«

Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:

 

Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:

 

Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.

 

Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.

Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:

 

Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:

»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«

 

Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:


Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.


Jutranja kronika

11550 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

20.06.2016


Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.

Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:

»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«

Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:

 

Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:

 

Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.

 

Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.

Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:

 

Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:

»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«

 

Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:


Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.


01.11.2021

Okoljevarstveniki in podnebni aktivisti opozarjajo: podnebna konferenca v Glasgowu je zadnja priložnost, da se izognemo katastrofi

Oči svetovne javnosti bodo v prihodnjih dveh tednih uprte v Glasgow, kjer se je včeraj začela pomembna podnebna konferenca Združenih narodov. "To je zadnje najboljše upanje za omejitev segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija," je poudaril predsedujoči konferenci Alok Sharma. Ob začetku podnebnih pogajanj na Škotskem bodo udeležence na današnjem tako imenovanem vrhu voditeljev nagovorili številni svetovni voditelji. Ostali poudarki oddaje: - Odslej pogostejše testiranje za zaposlene, ki niso cepljeni oziroma prebolevniki. - Ob dnevu spomina na mrtve se sprašujemo tudi o slovesu od življenja. - Po volitvah na Japonskem na oblasti ostajajo liberalni demokrati premierja Kišide.


31.10.2021

O ukrepanju proti podnebnim spremembam danes tako v Rimu kot tudi v Glasgowu

V škotskem Glasgowu se danes začenja dvotedenska podnebna konferenca. Okoljevarstveniki in podnebni znanstveniki opozarjajo, da bomo v primeru neukrepanja največjih držav onesnaževalk in mednarodne skupnosti naredili nov tvegan korak proti nadaljnjemu segrevanju ozračja, kar bo nedvomno negotovo vplivalo na naše življenje na Zemlji. Ostali poudarki oddaje: - Podnebne spremembe bodo zaznamovale tudi zadnji dan vrha G20 v Rimu. - Ali ta teden, epidemiološko eden od najslabših do sedaj, napoveduje sprejemanje strožjih vladnih ukrepov? - Dan reformacije zaznamuje rojstvo slovenskega knjižnega jezika in spomin na Primoža Trubarja.


30.10.2021

Bolnišnice skoraj polne, na voljo je le še 10 odstotkov zmogljivosti za covidne bolnike

Epidemične razmere so skrajno resne. Bolnišnice so skoraj polne, na voljo je le še 10 odstotkov zmogljivosti za bolnike s covidom. V zdravstvu zato s strahom pričakujejo prihodnje dni in upajo, da bodo zdržali čez praznike. Ob vse večjih pritiskih na bolnišnice je zdravstveni minister Janez Poklukar tudi župane pozval, naj pripomorejo k doslednemu izvajanju ukrepov PCT, pristojni pa vse prebivalce pozivajo, naj čez praznike ostanejo doma, naj se ne družijo in se izogibajo nakupovalnim središčem. Ostali poudarki oddaje: - Na vrhu G20 v Rimu predvsem o boju z epidemijo in podnebnimi spremembami. - Poljski parlament odobril graditev 100-kilometrskega zidu na meji z Belorusijo. - Pot miru od Alp do Jadrana dobila šest novih etap.


29.10.2021

Šolanje po počitnicah v učilnicah s priporočili o pogostejšem samotestiranju

S ponedeljkom bodo obvezna pogostejša samotestiranja na koronavirus, ki pa za učence in dijake, za katere bodo v lekarnah že danes na voljo testi, niso obvezna. V bolnišnicah, kjer že omejujejo nekatere programe, pa kronično primanjkuje osebja za obravnavo covidnih bolnikov. Drugi poudarki oddaje: - Glede zapiranja države ni bila sprejeta še nobena odločitev - Na vrhu G-20 v Rimu v ospredju pandemija, podnebna kriza in Afganistan - Ob dnevu animiranega filma stanovsko nagrado dobil Dušan Hrovatin - Nogometaši Domžal zadnji polfinalisti slovenskega pokala


29.10.2021

Bolnišnice širijo covidne zmogljivosti in ustavljajo nenujne dejavnosti

Bolnišnice bodo zaradi zapolnjenosti postelj z bolniki s covidom danes povečale zmogljivosti zanje in ustavile nenujne zdravstvene dejavnosti. Zaradi povečanja pogostosti samotestiranja s prihodnjim tednom, ki je po novem priporočeno za vse osnovnošolce, jim bodo lekarne že od danes izdajale teste. Ob napovedih skorajšnjega najmanj delnega zaprtja javnega življenja ravnatelji pozivajo, naj šole ostanejo odprte. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: Glajenje ameriško-francoskega spora, zaostritev britansko-francoskega. Za posodobitev litijske železniške postaje 11 milijonov evrov. Delavnica Trubarjevega Abecednika in čarovnice vabijo v Preddvor.


28.10.2021

Bolnišnice na trnih ob alarmantnih številkah okuženih

Minister za zdravje Janez Poklukar bo predlagal delno zaprtje države, če bodo v bolnišnicah na intenzivnih oddelkih zdravili več kot 160 covidnih bolnikov. Infektologinja Mateja Logar pravi, da bi lahko zaprtje občutili tudi gostinci. Omenja tudi hibridne programe izobraževanja. Samotestiranje s hitrimi testi dvakrat na teden je predvideno tudi za vse učence in dijake. Ostale teme: - Avtoprevozniki opozarjajo na možnost okrnjene oskrbe. - Na Škotskem je vse pripravljeno za podnebno konferenco Zduženih narodov. - Dobitnica Jenkove nagrade za pesniško zbirko je Nina Dragičević


28.10.2021

Poklukar: Če bo zasedenih 160 intenzivnih postelj, bom vladi predlagal delno zaprtje države

Epidemične razmere v državi so vse slabše. Zdravljenje na intenzivni negi potrebuje 133 bolnikov s covidom, če bo število teh preseglo 160, bo zdravstveni minister Janez Poklukar vladi predlagal vsaj delno zaprtje javnega življenja. Od prvega novembra bodo morali vsi, ki niso cepljeni, a se morajo pred prihodom na delo samotestirati, to storiti na vsakih 48 ur. Omenjeni ukrep bo, po besedah ministra Poklukarja, po novem veljal tudi za vse osnovnošolce, dijake in študente. Ti naj bi se samotestirali ob ponedeljkih in sredah. Ostali poudarki oddaje: - Janša in Michel v Bruslju razpravljala o slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije. - Putin Gazpromu naročil povečanje dobave plina v Evropo. - Letošnja Jenkova nagrajenka je Nina Dragičević za zbirko To telo, pokončno.


27.10.2021

Draginjo najbolj čutijo energetsko intenzivna podjetja

Slovensko gospodarstvo je vse bolj zaskrbljeno zaradi višanja cen energentov. Ob tem minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec poudarja, da vlada ukrepov zaradi podražitve elektrike za zdaj ne bo sprejela, saj je ceno zvišal le en ponudnik. Bo pa sprejela ukrepe za zaščito najranljivejših družbenih slojev. Ena od možnosti so energetski boni. Tu so še drugi poudarki oddaje: - V Italiji zaradi dobre precepljenosti epidemija pod nadzorom že več tednov - Slovenija po porabi nagrobnih sveč v svetovnem vrhu - V Narodni galeriji odpirajo drugi del razstave o Hinku Smrekarju - Slovenske nogometašice v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo premagale Grčijo


27.10.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


26.10.2021

Heineken bo proizvodnjo piva Union najbrž še letos preselil v Laško

Piva Union, kot kaže, ne bodo več varili v Ljubljani, ampak samo še v Laškem. Tako se je odločil nizozemski lastnik, ki skuša s selitvijo proizvodnje oklestiti stroške. Ob tem se poraja tudi vprašanje, koliko delavcev bo izgubilo delo. V oddaji tudi: V državnem zboru danes glasovanje o kandidatu za ustavnega sodnika Roku Svetliču. Eko sklad bo pomagal gospodinjstvom pri zmanjšanju porabe energije. V Berlinu se bo na ustanovnem zasedanju sešel 736-članski nemški parlament.


26.10.2021

Minister Tonin ob dnevu suverenosti pozval k umiritvi političnih strasti

Obrambi minister Matej Tonin je na sinočnji proslavi ob dnevu suverenosti v Kopru ocenil, da je bila odločitev za samostojno državo pravilna, na prehojeno pot pa smo lahko upravičeno ponosni. Opozoril pa je tudi na vse bolj pregrete politične strasti in pozval k premisleku pri zastrupljenih debatah v javnem prostoru. V oddaji tudi: - Poslanke in poslanci danes o kandidaturi Roka Svetliča za ustavnega sodnika - Evropska agencija za zdravila odobrila poživitveni odmerek Moderninega cepiva - V Loški dolini prenova vodovodnega omrežja med Ložem in Podložem


25.10.2021

S spremembami zakona o dohodnini do višjih neto plač

Državni zbor bo danes obravnaval predlog zakonske novele o dohodnini, ki bo po zagotovilih vlade zagotovila višje neto dohodke. Med predlogi je namreč postopno zvišanje splošne olajšave, novela pa med drugim tudi znižuje obdavčitev kapitala in vrača seniorsko olajšavo. Zaradi sprememb pri dohodnini naj bi se v prvem letu v državni proračun nateklo za 276 milijonov evrov manj prihodkov. Še drugi poudarki oddaje: - 30 let od odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije - Notarji danes na voljo za brezplačne nasvete na daljavo - Hrvaška vlada za mesec dni zamrznila cene goriv na črpalkah - Formula 1: Verstappen v Austinu do 18. zmage v karieri


25.10.2021

Poslanci bodo obravnavali novelo zakona o dohodnini, s katero se občutno povečuje splošna olajšava

Poslanci bodo oktobrsko sejo nadaljevali s prvo obravnavo predloga novele zakona o dohodnini. Ta bo po zagotavljanju vlade zavezancem ob nespremenjenih bruto plačah zagotovila višje neto dohodke. Druge teme oddaje: - Sindikati za zvišanje minimalne plače, delodajalci jim očitajo provociranje - Premier Janša in obrambni minister Tonin po pošti na domači naslov prejela grožnje s smrtjo - Certifikati »Blejski lokalni izbor« letos 38-im ponudnikom izdelkov in storitev


24.10.2021

Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.


23.10.2021

Jutranja kronika 07:00

Z ženskim veleslalomom v Soeldnu se začenja 56-ta sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju - Inšpektorji ta konec tedna poostreno nad izpolnjevanje pogojev PCT - Začetek sojenja nekdanjeu italijanskemu notranjemu ministru Salviniju zaradi zadrževanja migrantov na morju - V slovenskem pavijonu na Expu 2020 se predstavlja Maribor


22.10.2021

Voditelji Unije v razpravi o posledicah zviševanja cen energije pozvali k uporabi vseh ukrepov za pomoč najbolj ranljivim

Voditelji članic Evropske unije so prvi dan zasedanja v Bruslju obravnavali posledice zviševanja cen energije. Pozvali so k uporabi vseh ukrepov za pomoč najbolj ranljivim prebivalcem ter podporo malim in srednje velikim podjetjem. V razpravi o nedavni sodbi poljskega ustavnega sodišča, ki spodbija načelo primarnosti evropskega prava, so pozvali k nadaljevanju političnega dialoga. Danes bodo voditelji razpravljali o migracijah in digitalizaciji. Ostale teme oddaje: - Ameriška vlada: podnebne spremembe so največja grožnja ameriški nacionalni varnosti. - Vlada bo spodbujala cepljenje tudi z dodatnim nagrajevanjem zdravstvenih delavcev, ki bodo uspešni pri tem. - Državni zbor o spremembah zakona o igrah na srečo, ki med drugim odpravlja večino omejitev pri lastništvu igralnic.


22.10.2021

Poljska in Bruselj glede vladavine prava še naprej na nasprotnih bregovih

Včerajšnji začetek dvodnevnega vrha voditeljev Evropske unije včeraj ni prinesel bistvenega napredka glede vprašanja vladavine prava in s tem povezanega ravnanja Poljske, so se pa voditelji strinjali, da je potreben dialog z Varšavo. Podobno deljena so tudi mnenja glede dolgoročne energetske strategije. Druge teme: Fiskalni svet opozarja na nerealne proračunske načrte vlade V horjulskemu vrtcu začeli gradnjo prizidka Nogometaši Mure tesno izgubili tretjo tekmo konferenčne lige


21.10.2021

Vlada spet uvedla regulacijo cen kurilnega olja

Vlada je pred kurilno sezono znova uvedla regulacijo cen kurilnega olja. Omejila je maržo distributerjev na največ šest centov na liter. V luči drastičnega povišanja cen vseh energentov nevladne organizacije in sindikati pozivajo vlado, naj za pol leta zamrzne cene elektrike, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in ekstra lahkega kurilnega olja za vsa gospodinjstva ter prepreči, da bi posebej ranljive do konca kurilne sezone izklapljali iz omrežja. Ostale teme oddaje: - Evropski voditelji na vrhu o ukrepih za ublažitev rasti cen energentov. - Težko pričakovani zakon o dolgotrajni oskrbi začenja parlamentarno pot. - Slovesno v obeh Goricah - Pahor in Matarella s srečanjem pozdravljata evropsko prestolnico kulture 2025.


21.10.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


20.10.2021

Okoljski minister Vizjak vztraja: posnetek pogovora s poslovnežem Petanom iztrgan iz konteksta

Okoljski minister Andrej Vizjak, ki je v prvi Janševi vladi vodil gospodarski resor, ne zanika stika s poslovnežem Bojanom Petanom leta 2007, trdi pa, da je posnetek njunega pogovora iztrgan iz konteksta in da si njegov odstop najbolj želijo družbe, ki se ukvarjajo z odvozom odpadne embalaže. Iz drobcev posnetega pogovora je razbrati, da je minister Vizjak Petana prepričeval, naj ne poveča lastniškega deleža v družbi Terme Čatež, v zameno za to pa mu je obljubljal poslušnost nadzornega sveta. To pomeni, da je trgoval z glasovi nadzornikov in s tem posegal v upravljanje družbe v državni lasti. Komisija za preprečevanje korupcije zaradi 14 let starega primera ne more uvesti postopka, se pa po navedbah medijev s primerom že ukvarja tožilstvo. Ostali poudarki oddaje: - Teš 6, ki proizvede tretjino slovenske električne energije, je zaradi tehnične napake še vedno zaustavljen. - Največje svetovne onesnaževalke pred skorajšnjim začetkom podnebnega vrha še niso predstavile načrtov za zmanjšanje izpustov. - Najpomembnejši knjižni dogodek na svetu je v Frankfurtu po lanski virtualni različici letos odprl vrata.


Stran 91 od 578
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov