Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
11604 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
O nekaj deset zdravnikih, ki širijo zavajajoče informacije o cepljenju proti covidu, bo odločalo razsodišče zdravniške zbornice. Po besedah predsednice zbornice Bojane Beović odvzem licence po trenutni zakonodaji ni mogoč, zato bodo zdravstveno ministrstvo pozvali k spremembi določila o tem. V Jutranji kroniki tudi: - Na dunajskih protestih proti zaostrovanju protikoronskih ukrepov policija prijela deset ljudi - Zaznamujemo dan spomina na žrtve prometnih nesreč - Zmagovalni film 32-tega Liffa je iranski film Pohodi plin
Šolsko ministrico Simono Kustec je po nekaj več kot 14-ih urah razprave o interpelaciji zoper njo malo po polnoči podprlo 39 poslancev. Tistih, ki so razočarani z njenim delom, je bilo več, a hkrati premalo za ministričino slovo. Današnje dogajanje v državnem zboru bo namenjeno številnim dopolnilom predloga zakona o dolgotrajni oskrbi. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Zaostreni protikoronski ukrepi v Belgiji, neredi na protestih na Nizozemskem. Nazadovanje pri pravicah otrok v svetu, pri nas razmere boljše. Dober odziv občinstva na Liffu, ki se drevi končuje s podelitvijo nagrad.
Vlada se je včeraj presenetljivo odločila Evropskemu javnemu tožilstvu vendarle poslati imeni kandidatov za evropska delegirana tožilca, Mateja Oštirja in Tanje Frank Eler. Državnotožilski svet poudarja, da bi morala vlada že zdavnaj potrditi oba kandidata. Poslanci so sinoči potrdili obsežna proračuna za prihodnji dve leti. Opozicija očita vladi, da bo zaradi velike porabe ob visokem javnem primanjkljaju in dolgu Slovenija postala javnofinančna bolníca. Finančni minister Andrej Šircelj to zanika. Danes pa bo v državnem zboru v ospredju interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec. Opozicija ji očita, da je zanemarjala priprave na šolsko leto in ignorirala strokovno javnost, ravnatelje ter tudi starše. V vrtcih in šolah bodo postregli tradicionalen slovenski zajtrk. Letos je poudarek na pomenu uživanja sadja.
Poslanci so včeraj potrdili državna proračuna za prihodnji dve leti z visoko rastjo sredstev za investicije. Prihodnje leto je načrtovanih za približno 14 milijard evrov odhodkov, od tega za dve milijardi investicij. Primanjkljaj bo znašal 2,5 milijarde evrov. Ostali poudarki oddaje: - Vlada predlagala evropska delegirana tožilca, a dodaja: predlog je začasen. - Avstrijski parlament Kurzu odvzel poslansko imuniteto. - Med prvim samotestiranjem v osnovnih šolah pozitivnih približno 300 hitrih testov.
Kaj bi lahko ublažilo pritisk na bolnišnice? O tem bodo danes govorili odločevalci, stroka med drugim predlaga študij na daljavo in čim več dela od doma. V zdravstvenih ustanovah odpovedujejo vse, kar je nenujnega, grozi celo krčenje onkoloških programov. Krepijo se pozivi k upoštevanju ukrepov, kljub različnim pogledom nanje. Ostale teme: - Osnutek poročila misije Evropskega parlamenta v Sloveniji naj bi obravnaval pristojni parlamentarni odbor v Bruslju. Vodja misije Sophie in 't Veld je že ob koncu obiska v Slovenije pred enim mesem opozorila na izjemno nizko raven javne razprave. - Spártan - tako se imenuje novo vojaško transportno letalo, ki ga je Slovenija naročila v Italiji. \t - Na današnji dan pred 30-imi leti je padel Vukovar.
Slovenske bolnišnice od danes za bolnike s covidom namenjajo največje možno število postelj na intenzivni terapiji, to je 288. Da bi učinkovito delovanje zdravstva vendarle ohranili, v šolah z današnjim dnem uvajajo obvezno samotestiranje na koronavirus. V dodatnih pojasnilih na ministrstvu navajajo, da lahko šola izjemoma dovoli sodelovanje staršev pri samotestiranju pri učencih prve triade. V Drugi jutranji kroniki tudi: - Misija Evropskega parlamenta naj bi bila zaskrbljena zaradi razmer v Sloveniji - Mala in srednje velika podjetja opozarjajo na pomanjkanje kadra ter višje stroške dela - 80-ta obletnica začetka oddajanja odporniškega radia Kričač
Od danes bo v šolah obvezno samotestiranje učencev in dijakov. Ministrstvo za izobraževanje je včeraj pojasnilo, da je lahko izjemoma dovoljeno sodelovanje staršev pri izvajanju samotestiranja v prvi triadi. Učencem, ki bodo v šolo prišli brez soglasja staršev za samotestiranje, morajo zagotoviti varno okolje, ki preprečuje tako okužbe kot povečanje stiske. Hkrati morajo v tem primeru pozvati starše, naj pridejo po svoje otroke. V primeru množičnega nestrinjanja z ukrepi, pa lahko ravnatelj predlaga prehod celotne šole na izobraževanje na daljavo. Druge teme oddaje: - Poslanci bodo nadaljevali obravnavo proračunskega svežnja, glasovanje predvidoma jutri - Svet Evrope poziva h končanju trpljenja na poljsko-beloruski meji - Sušnikovi dnevi na Prevaljah v spomin na osrednjo koroško kulturno osebnost
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Pretekli konec tedna so, kot rečeno, zaznamovala opozorila pristojnih, da so covidni oddelki bolnišnic zapolnjeni do roba zmogljivosti. Danes oziroma jutri bodo bolnišnice sprostile največje predvideno število postelj na covidnih oddelkih. Trenutno je sicer na intenzivnih oddelkih zasedenih 227 covidnih postelj. Med ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa sodi tudi obvezno samotestiranje učencev in dijakov v šolah, ki se začenja v sredo. Učenci, ki se ne bodo testirali, se bodo morali šolati na daljavo, seveda le, če niso cepljeni ali prebolevniki. Ostali poudarki oddaje: - V Avstriji se za necepljene proti covidu ustavlja javno življenje. - Zunanji ministri Unije danes o sankcijah proti Minsku ter razmerah v Bosni in Hercegovini. - V Loškem Potoku rešujejo bivanjske težave starejših in mlajših družin.
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Na podnebni konferenci v Glasgowu se bodo danes nadaljevala pogajanja za omejitev segrevanja Zemlje na 1,5 stopinje Celzija. Sklepni dokument konference, ki bi se drugače uradno končala včeraj, bodo predvidoma potrdili in predstavili danes. Končni dogovor bi sicer lahko prinesel razočaranje za podnebne strokovnjake in najbolj ranljive države. V Jutranji kroniki tudi: - Vlada v prihodnjem letu načrtuje za 14 milijard evrov izdatkov - V Luki Koper še iščejo novega predsednika uprave - Po Levstikovi poti tudi letos le posamično
Šolarji in dijaki, ki se ne bodo želeli samotestirati na koronavirus v šolskem okolju ali nositi mask, se bodo morali izobraževati na daljavo. Tako je včeraj sklenila vlada. Zaradi neugodnih epidemičnih razmer namreč ni prisluhnila pobudam ravnateljev in zahtevam staršev, da bi učenci od prvega do petega razreda samotestiranje opravili doma. Izjema bodo le otroci s posebnimi potrebami. V oddaji tudi: - Zvišanje plač v domovih za starejše bi moral po prepričanju teh in sindikatov poskrbeti proračun, ne pa zvišanje oskrbnin - Evropska komisija našo državo opozarja na njene visoke tekoče izdatke, ki bodo ovira za močnejše izboljšanje javnih financ - Zadnji dan usklajevanj na podnebni konferenci v Glasgowu še vedno velika razhajanja glede ukrepov za blaženje podnebnih sprememb
V ponedeljek bi lahko v osnovnih šolah zavladala precejšnja zmeda. Ravnatelji svarijo, da ne bodo mogli izpolnjevati vladnega odloka o obveznem samotestiranju v šolah za vse učence, nanje pa pritiskajo tudi starši. Želijo si, da bi bili vladni ukrepi premišljeni in usklajeni s stroko. Ostale teme: - V NSi ne podpirajo več okoljskega ministra Vizjaka. - Na podnebni konferenci v Glasgowu pogajalci tečejo zadnji krog. - Današnje martinovo bo tudi letos, zaradi zaostrene epidemične situacije, minilo brez večjih prireditev.
Ob velikem številu okužb s koronavirusom je velik tudi pritisk na bolnišnice, ki delujejo na robu zmogljivosti. Pristojni poudarjajo, da se v zdravstvu trenutno dela vse, kar je možno, a so zmogljivosti - predvsem kadrovske - zelo omejene, zato so morali standarde oskrbe bolnikov na oddelkih intenzivne nege znižati. Po projekcijah Inštituta Jožef Štefan je razbremenitev zdravstva pričakovati šele konec meseca. Ostale teme oddaje: - Na današnjem odločanju poslancev o kandididaturi Roka Svetliča za ustavnega sodnika bo predvidoma šlo na tesno. - Poljska pri ravnanju z begunci, ki jih na njeno mejo pošilja Belorusija, krši človekoljubne konvencije in ne sodeluje z Evropsko unijo. - Tudi če bodo države uresničile doslej dane podnebne obljube, se bo svet segrel približno za stopinjo Celzija več od želene meje.
Neveljaven email naslov