Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

20.06.2016


Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.

Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:

»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«

Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:

 

Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:

 

Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.

 

Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.

Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:

 

Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:

»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«

 

Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:


Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.


Jutranja kronika

11602 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

20.06.2016


Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.

Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:

»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«

Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:

 

Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:

 

Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.

 

Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.

Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:

 

Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:

»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«

 

Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:


Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.


02.12.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


01.12.2022

Vlada o zakonih za naslovitev energetske krize v gospodarstvu

Vlada bo danes obravnavala dva zakona, s katerima bo, skupaj z že sprejeto uredbo o mehanizmu oblikovanja drobnoprodajnih cen električne energije, pomagala gospodarstvu pri nakupu energentov in zamejila rast njihovih cen. Zakon, ki ga pripravlja gospodarsko ministrstvo, opredeljuje vrste pomoči za podjetja; tisti, ki ga pripravlja infrastrukturno ministrstvo, pa prinaša nove subvencije in omejuje previsoke prihodke energetskih podjetij. V oddaji tudi: - Premier Golob: v Sloveniji ne zaznavamo povečanega tveganja zaradi ruske agresije na Ukrajino - Fides bo odločitev o nadaljnjih korakih zaradi neuspešnih pogajanj z vlado sprejel po anketi med članstvom - Svetovni dan boja proti aidsu: kljub uspehom zdravljenja ostajata ključna tesiranje in preventiva


01.12.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


30.11.2022

V veljavi omejene cene elektrike za podjetja

Večina podjetij bo od danes lažje dihala. Cene elektrike so namreč od danes regulirane tudi za velike poslovne odjemalce. Naslednji korak bo sprejetje zakonskih rešitev s shemo subvencioniranja elektrike in plina za leto 2023. Druge teme: - Po neuspešnih pogajanjih s Fidesom vlada danes nadaljuje pogajanja s sindikati zdravstva in socialnega varstva; dogovor bi pomenil tudi zvišanje plač za zdravnike in zobozdravnike - Svet za nacionalno varnost na prvi seji v tem mandatu o varnostnih vidikih vojne v Ukrajini, zunanji ministri članic Nata v skupni izjavi za okrepitev pomoči Kijevu - Vodji skrajne oborožene skupine Varuhi prisege zaradi vdora v ameriški Kapitol kriva kovanja prevratniške zarote


30.11.2022

Vlada določila zgornjo mejo cene elektrike za podjetja

Veljati je začela uredba, s katero je vlada določila zgornjo mejo cene elektrike za velike poslovne odjemalce. Osrednji cilj uredbe je z opredeljeno referenčno nabavno ceno elektrike pomagati podjetjem zaradi visokih cen energije. Druge teme: - Nov krog pogajanj med vlado ter sindikati zdravstva in socialnega varstva - Dva obtoženca lanskega napada na ameriški kongres spoznana za kriva prevratniške zarote - Kočevje v boj proti nezakonitemu odlaganju odpadkov v naravi


29.11.2022

Dan D za vlado in Fides

Referendumski ZA trem zakonskim novelam je po oceni analitikov potrdil mandat vladne koalicije, odločna podpora zlasti zakonu o Radioteleviziji Slovenija pa pomen javnega medijskega servisa. Druge teme: - Današnja pogajanja o zdravniških plačah med vladno stranjo in Fidesom ključna pred morebitno zaostritvijo sindikalnih dejavnosti - Dvodnevno zasedanje zveze Nato v Romuniji v znamenju nadaljnje podpore Ukrajini in odnosa zavezništva do Kitajske; za omizjem prvič tudi zunanja ministra Švedske in Finske - Poslovil se je Delov fotograf Joco Žnidaršič, prvi slovenski prejemnik nagrade najprestižnejšega tekmovanja za novinarsko fotografijo na svetu World Press Foto.


29.11.2022

Pred nami novo poglavje pogajanj med vlado in zdravniškim sindikatom Fides

Predstavniki sindikata zdravnikov in zobozdravnikov se bodo dopoldne sešli na predvidoma odločilnih pogajanjih. Če dogovora o plačah ne bodo sklenili, člani sindikata pričakujejo zaostritev sindikalnih aktivnosti, torej tudi stavko. Drugi poudarki oddaje: - Trgovci prejeli zagotovilo: regres bo v celoti izplačan v denarju. - Zunanji ministri Nata na zasedanju v Bukarešti o nadaljnji pomoči Ukrajini. - Poslovil se je legendarni fotoreporter Joco Žnidaršič.


28.11.2022

Na referendumih prepričljiva potrditev vseh treh zakonov

Volilke in volilci so na referendumih podprli vse tri zakonske novele, o katerih so odločali. Novelama o RTV in o dolgotrajni oskrbi so namenili dobrih 62 odstotkov glasov, ZA zakon o vladi pa jih je glasovalo nekaj več kot 56 odstotkov. Volilna udeležba na vseh treh referendumih je bila približno 42-odstotna. Najbolj tesen je bil referendumski izid glede novele zakona o vladi. Ta bo po novem imela 19 ministrstev ter 20 ministrov. Kdo bo zasedel nova ministrska mesta, bo znano še ta teden. Drugi poudarki: - Pri uveljavitvi včeraj potrjenih zakonov možni zapleti, med drugim ustavna presoja. - Borut Pahor odhaja na zadnji obisk v tujini v vlogi predsednika; v ospredju pogovorov v Zagrebu poleg krepitve odnosov tudi vojna v Ukrajini. - Svetovno nogometno prvenstvo v Katarju: derbi med Španijo in Nemčijo brez zmagovalke.


28.11.2022

Volivci so se pri treh referendumskih vprašanjih izrekli ZA

Volivke in volivci so na včerajšnjem referendumu potrdili vse tri zakone - o RTV, dolgotrajni oskrbi in vladi. Ob približno 41 odstotni volilni udeležbi je ZA zakona o RTV in dolgotrajni oskrbi glasovalo približno 62 odstotkov volilcev, zakon o vladi je podprlo 56 odstotkov volilcev. V predlagateljici SDS ocenjujejo, da so bili volivci zavedeni in se niso celoti zavedali vsebine svojih odločitev. Druge teme: - Poslanke in poslanci danes o noveli zakona o dohodnini - Na italijanskem otoku Ischia nadaljujo iskanje pogrešanih - Na Koroškem brezplačno finančno opismenjevanje


27.11.2022

Volivci se na referendumih izrekajo o zakonih o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija

Po državi se je odprlo 2 tisoč 999 rednih volišč in 88 tako imenovanih volišč omnia, kjer lahko glasujejo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem v tujini in tisti, ki na dan glasovanja ne bodo v okraju svojega stalnega prebivališča. Volilni upravičenci se danes izrekajo o treh referendumih, in sicer o novelah zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in Radioteleviziji Slovenija. Na predčasnem glasovanju je v torek, sredo in četrtek že glasovalo 3,91 odstotka oziroma nekaj več kot 66 tisoč 300 volivcev. Druge teme oddaje: - Članice Unije Ukrajini namenile približno 144 milijonov evrov za izvoz žita - Kristjani bodo na adventnem vencu prižgali prvo svečo - Francoski nogometaši prvi v osmino finala, Argentina do prve zmage na svetovnem prvenstvu


26.11.2022

V veljavi referendumski molk pred jutrišnjim glasovanjem o zakonih o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV

Opolnoči je začel veljati referendumski molk pred jutrišnjim glasovanjem o zakonih o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija. Do zaprtja volišč jutri ob 19-ih so prepovedane vse dejavnosti, ki bi volilce nagovarjale h kakršnemu koli glasovanju. Druge teme oddaje: - Evropski notranji ministri podprli akcijski načrt za upravljanje migracij v Sredozemlju - Unija bo Ukrajini z dobavo električnih generatorjev pomagala pri energetski oskrbi - Nagrada čuvaj za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva Sonji Grizila


25.11.2022

Opolnoči se začenja volilni molk pred nedeljskimi referendumi o novelah o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija

Organizatorji kampanj za nedeljske refrendume o novelah zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija lahko le še danes nagovarjajo volivce. Opolnoči bo namreč začel veljati volilni molk, ki bo trajal vse do zaprtja volišč. Drugi poudarki oddaje: -V Bruslju o povečevanju prihodov migrantov, Italija zahteva boljšo porazdelitev bremen. - Ena od naših najstarejših oddaj - Slovencem po svetu - praznuje 70 let. - Prvi krog skupinskega dela svetovnega nogometnega prvenstva se je sklenil z zmago Brazilcev nad Srbi.


25.11.2022

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


24.11.2022

Pred nedeljskimi referendumi še danes možno predčasno glasovanje

Pred nedeljskimi referendumi o spremembah zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija lahko volilci še danes na 95 voliščih po državi, večinsko na sedežih upravnih enot, do 19. ure glasujejo predčasno. Jutri opolnoči pa se bo začel volilni molk pred nedeljskim splošnim glasovanjem. Druge teme oddaje: - Evropski ministri za energetiko o ukrepih proti visokim cenam energije, tudi o skupnem naročanju plina - Srbija in Kosovo vendarle dosegla dogovor o avtomobilskih registrskih oznakah - Podnebna kriza in negotove geopolitične razmere usmerjajo svet v zmanjševanje izgub hrane po vsej verigi


24.11.2022

Še danes možno predčasno glasovanje pred nedeljskimi referendumi

Danes bodo med 7. in 19. uro še zadnji dan odprta volišča za predčasno glasovanje na treh zakonodajnih referendumih, jutri opolnoči pa se bo pred nedeljskim splošnim glasovanjem začel volilni molk. Volivke in volivci na referendumih kot rečeno odločajo o zakonih o vladi, o dolgotrajni oskrbi in o RTV Slovenija. Druge teme oddaje: - V Kijevu skoraj vsa gospodinjstva brez vode in elektrike - Srbija in Kosovo dosegla dogovor za rešitev spora glede registrskih tablic - V murskosoboški galeriji na ogled razstava »Razbita površina« Marjana Gumilarja


23.11.2022

Pred nedeljskimi referendumi zadnji dan za prijavo posebnih oblik glasovanja

Konec tedna - predčasno pa še danes in jutri - lahko volilni upravičenci odločamo na treh zakonodajnih referendumih - o novelah zakona o vladi, o dolgotrajni oskrbi in o RTV Slovenija. Na državni volilni komisiji opozarjajo, da volivci lahko glasujejo na vseh treh ali samo na enem ali dveh referendumih. Drugi poudarki oddaje: - Hrvaška od avstrijskega kanclerja Karla Nehammerja, ki danes prihaja v Zagreb, pričakuje zagotovila, da Avstrija ne bo vložila veta na vstop v šengen. - Turčija po letalskih napadih na Kurde na severu Sirije vse bolj grozi tudi s posredovanjem kopenske vojske. - Ob današnjem državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, se bodo po državi zvrstile številne spominske slovesnosti.


23.11.2022

Še danes je mogoče oddati vlogo za referendumsko glasovanje na volišču OMNIA ali na domu

Volivci pred nedeljskim referendumskim glasovanjem o zakonih o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija še do polnoči lahko oddajo vlogo za glasovanje na volišču zunaj kraja stalnega bivališča ali glasovanje na domu. Še danes in jutri bodo od sedme do 19-te ure odprta tudi volišča za predčasno glasovanje. Drugi poudarki oddaje: - Na mizah poslancev proračunski dokumenti za prihodnji dve leti. - Hrvaška pričakuje trdno podporo Avstrije pri vstopu v schengen. - V občini Cirkulane 10 let po katastrofalnih poplavah dočakali nasip.


22.11.2022

Začetek predčasnega glasovanja pred nedeljskimi zakonodajnimi referendumi

Odprla so se volišča za predčasno glasovanje na treh zakonodajnih referendumih - o novelah zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in o RTV Slovenija. Predčasno bo mogoče glasovati še jutri in v četrtek od sedmih zjutraj do sedmih zvečer na 95-ih voliščih. Druge teme oddaje: - Mednarodni denarni sklad Sloveniji svetuje čimprejšnjo izvedbo strukturnih reform, predvsem pokojninske - Beograd in Priština brez dogovora o registrskih oznakah; kosovska policija od danes nad kršitelje z denarnimi kaznimi - S slovesnim odprtjem se je sinoči v Ljubljani začel 38-ti slovenski knjižni sejem


22.11.2022

Začenja se predčasno glasovanje pred nedeljskimi referendumi

Danes se bodo odprla volišča za predčasno glasovanje na treh zakonodajnih referendumih: o noveli zakona o vladi, noveli zakona o dolgotrajni oskrbi in noveli zakona o RTV Slovenija. Predčasno bo mogoče glasovati do četrtka do sedmih zvečer na 95-ih voliščih. Druge teme oddaje: - Pogonska goriva zunaj avtocestnega omrežja so od polnoči cenejša - Kosovska policija bo začela deliti globe zaradi napačnih registrskih tablic - Med Kranjem in Škofjo Loko opozarjajo na nevzdržne obremenitve povezovalne ceste


21.11.2022

Med 165 novoizvoljenimi župani 137 aktualnih, od teh šest v mestnih občinah

Volilna udeležba na včerajšnjih lokalnih volitvah je bila po še nepopolnih in neuradnih podatkih nekaj več kot 47-odstotna. Nižja je bila le še leta 2014. Izjemno nizka je bila v Ljubljani, in sicer nekaj več kot 30-odstotna. Včerajšnje volitve so ob slabi udeležbi prinesle zmagovalca v prvem krogu v več kot 160-ih občinah, od teh v šestih oziroma polovici mestnih. Najmlajši novoizvoljeni župan ima 29 let, najstarejši 71. Druge teme oddaje: - Na lokalnih volitvah znova zmagovali neodvisni kandidati in liste; med strankami največ županov osvojila SLS, največ svetniških mandatov SDS - Evropski parlament začenja zasedanje z Madžarsko, ki zaradi domnevnega kršenja načel vladavine prava še vedno ni dobila 7,5 milijarde evrov - Svetovno prvenstvo v nogometu v Katarju se je začelo s porazom gostiteljev, naslov evropskih prvakinj v rokometu v Ljubljani ubranile Norvežanke


Stran 60 od 581
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov