Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
DR. ALOJZ ŠTEINER:
Generalmajor dr. Aloj Šteiner je svojo vojaško kariero začel od spodaj kot mlad podporočnik\t, ki je leta 1978 končal šolanje za rezervne častnike v Bileči in našel svoje \tmesto v Teritorialni obrambi Slovenije, najprej v domači Gornji Radgoni. V 8o-ih letih je delal, študiral obramboslovje in postopno napredoval. Leto \tpred vojno za Slovenijo je diplomiral na Fakulteti za Družbene vede in se aktivno vključil v proces osamosvajanja, napredoval in opravljal vse pomembnejše vojaške naloge v okviru Teritorialne obrambe v Prekmurju in na Štajerskem.
Že kmalu po vojni je imel čin majorja, a se je vojaško še izpopolnjeval doma in sredi devetdesetih let v Združenih državah Amerike, kjer je dokončal magisterij iz vojaških ved na\tNational Defence University v Washingtonu. Že kot general, je v Ljubljani doktoriral iz obramboslovja s temo: Transformacija oboroženih sil po koncu hladne vojne - primer Slovenske vojske.
Danes je v pokoju in si kot Predsednik Zveze slovenskih častnikov močno prizadeva povezovati veteranske in druge domoljubne organizacije.
Pisec tudi tu, tako kot pravzaprav v večini svojih literarnih del, pokaže zgodbo iz realnega življenja, v kateri je najti polno izgubljenih sanj in zapravljenih možnosti. Njegove like je življenje pahnilo na rob, otroke in mlade ljudi pa v životarjenje v neurejenih socialnih razmerah, brez pozornosti in ljubezni. Med Janom in Žanom se je že v otroštvu, ki sta ga preživljala v domu, spletlo tesno prijateljstvo. Kasneje se njune poti razidejo. Ko sta odrasla, pa ponovno navežeta stik in njune skupne sanje spet oživijo. Končajo se po Frančičevo, nesrečno. Igra je napisana veristično, v njej pa se pretakata svojevrstna liričnost in hrepenenje. Ta zmes je posebnost Frančičevega pisanja.
Dramaturginja Vilma Štritof
Režiser Jože Valentič
Tonski mojster Nejc Zupančič
Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina
Žan Jure Henigman
Jan Matej Puc
Žane otrok Filip Ekart Babić
Jan otrok Lovro Žunić
Medicinska sestra Iva Krajnc
Vesna Mojca Funkl
Trgovka Vesna Pernarčič
Babica Marinka Štern
Otrok Črt Veselko
Traja 21′ 23”
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2015
Po igri bo na vrsti intervju dramaturginje Vilme Štritof z doktorjem Albertom Mrgoletom, psihoterapevtom z dolgoletno prakso in avtorjem strokovnih knjig na temo, ki jo obravnava radijska igra.
425 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
DR. ALOJZ ŠTEINER:
Generalmajor dr. Aloj Šteiner je svojo vojaško kariero začel od spodaj kot mlad podporočnik\t, ki je leta 1978 končal šolanje za rezervne častnike v Bileči in našel svoje \tmesto v Teritorialni obrambi Slovenije, najprej v domači Gornji Radgoni. V 8o-ih letih je delal, študiral obramboslovje in postopno napredoval. Leto \tpred vojno za Slovenijo je diplomiral na Fakulteti za Družbene vede in se aktivno vključil v proces osamosvajanja, napredoval in opravljal vse pomembnejše vojaške naloge v okviru Teritorialne obrambe v Prekmurju in na Štajerskem.
Že kmalu po vojni je imel čin majorja, a se je vojaško še izpopolnjeval doma in sredi devetdesetih let v Združenih državah Amerike, kjer je dokončal magisterij iz vojaških ved na\tNational Defence University v Washingtonu. Že kot general, je v Ljubljani doktoriral iz obramboslovja s temo: Transformacija oboroženih sil po koncu hladne vojne - primer Slovenske vojske.
Danes je v pokoju in si kot Predsednik Zveze slovenskih častnikov močno prizadeva povezovati veteranske in druge domoljubne organizacije.
Pisec tudi tu, tako kot pravzaprav v večini svojih literarnih del, pokaže zgodbo iz realnega življenja, v kateri je najti polno izgubljenih sanj in zapravljenih možnosti. Njegove like je življenje pahnilo na rob, otroke in mlade ljudi pa v životarjenje v neurejenih socialnih razmerah, brez pozornosti in ljubezni. Med Janom in Žanom se je že v otroštvu, ki sta ga preživljala v domu, spletlo tesno prijateljstvo. Kasneje se njune poti razidejo. Ko sta odrasla, pa ponovno navežeta stik in njune skupne sanje spet oživijo. Končajo se po Frančičevo, nesrečno. Igra je napisana veristično, v njej pa se pretakata svojevrstna liričnost in hrepenenje. Ta zmes je posebnost Frančičevega pisanja.
Dramaturginja Vilma Štritof
Režiser Jože Valentič
Tonski mojster Nejc Zupančič
Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina
Žan Jure Henigman
Jan Matej Puc
Žane otrok Filip Ekart Babić
Jan otrok Lovro Žunić
Medicinska sestra Iva Krajnc
Vesna Mojca Funkl
Trgovka Vesna Pernarčič
Babica Marinka Štern
Otrok Črt Veselko
Traja 21′ 23”
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2015
Po igri bo na vrsti intervju dramaturginje Vilme Štritof z doktorjem Albertom Mrgoletom, psihoterapevtom z dolgoletno prakso in avtorjem strokovnih knjig na temo, ki jo obravnava radijska igra.
Barok je umetnostni slog, ki je zelo močno zaznamoval slovenski prostor na vseh področjih umetnosti. Povezan je s procesom rekatolizacije slovenskih in drugih dežel tedanjega Habsburškega cesarstva. Zato je barok presegel zgolj umetniške sloge...
Danes ponavljamo oddajo o Janezu Vajkardu Valvasorju, ki je bil zagotovo eden pomembnejših mož 17. stoletja na Slovenskem. Imel je tudi velik vpliv na poznejše rodove slovenskih izobražencev in umetnikov. Kot polihistor je imel bogato znanje in njegova Slava vojvodine Kranjske je zvest prikaz življenja tedanje dobe. Njegovo raziskovanje presihajočega Cerkniškega jezera pa je poneslo slavo našega prostora in njega samega v svet. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
V razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani že od sredine oktobra poteka razstava z naslovom „Knjižnica barona Žige Zoisa - središče razsvetljenske kulture na Slovenskem“. Žiga Zois pl. Edelstein je bil vodilni gospodarstvenik 18. stoletja na Slovenskem, lastnik mnogih rudnikov železove rude in fužin, več posestev in gozdov, mineralog, predvsem pa osrednja oseba razsvetljenskega gibanja in mecen. Imel je bogato knjižnico in pri njem so se v „Zoisovem krožku“ zbirali vodilni predstavniki slovenskega razsvetljenstva: Japelj, Kopitar, Linhart, Vodnik, Kumerdej in drugi. Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje o Žigi Zoisu, ki se je vse življenje zavzemal za uveljavljanje slovenskega jezika in kulture. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Danes ponavljamo oddajo Mejniki identitete, posvečeno slovenskim deželam v obdobju habsburške monarhije. Mi Slovenci smo bili v zgodovini vedno razdeljeni med različne upravne dele, ki so bili nenehno pod oblastjo tujcev. Kljub temu so se naši predniki zavedali skupne pripadnosti, jezika in kulture. Morda jih ravno razdelitev na različne dežele spodbuja k iskanju poti k združitvi. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Splavarstvo ali flosarstvo na reki Savinji se je pojavilo sredi 15.stoletja, se hitro širilo in v 18. stoletju postalo najmočnejša gospodarska dejavnost Zgornje Savinjske doline. Tak status je ohranilo vse do zamrtja flosarstva v drugi svetovni vojni in tik po njej. Gospodarsko razsežnost splavarstva na Savinji potrjujejo podatki, da je med obema vojnama skozi Celje vsako leto plulo več kot 4.000 savinjskih splavov. Flosarstvo je tedaj pomenilo bogat zaslužek za vse, od gozdarjev, tesarjev, žagarjev, do lesnih trgovcev in flosarjev samih. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Ob koncu prejšnjega leta smo počastili stoto obletnico rojstva prvega med slovenskimi filmskimi režiserji prve povojne generacije – Franceta Štiglica. Pri vseh filmih v prvih dvajsetih letih Štigličevega ustvarjanja je bil njegov tesni sodelavec tudi filmski snemalec Ivo Belec, ki se v oddaji spominja sodelovanja z velikim režiserjem.
Ljubezni do domovine ni mogoče zaukazati. Nosimo jo v srcu, ali je preprosto nimamo. Slovenci, ki so okusili tujino, to najlažje razumejo. Danes ponavljamo oddajo, v kateri smo k razmisleku o domovini povabili upokojenega polkovnika slovenske vojske Miha Butaro, ki je že kot otrok skusil tujino. Ljubezen do domovine je dobil že z ljubeznijo mame in očeta. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Božič je eden največjih krščanskih praznikov in tako tudi del kulturne identitete našega naroda. Rodovi prednikov so s češčenjem Svete družine utrjevali medsebojne odnose in občutek pripadnosti. Žal pripadniki nekaterih poklicev v skrbi za druge božiča ne morejo praznovati doma. Tako je tudi s slovenskimi vojaki na mirovnih misijah. Z njihovim vikarjem se je pogovarjal Ivan Merljak. Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje!
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Tokrat ponavljamo oddajo o generalu Rudolfu Maistru. BIl je velik Sloevnec, karizmatična osebnost, ki je povezovala sonarodnjake v občutljivem času ob razpadu Avstro-ogrske. Postal je prvi general slovenske vojske in z njo potisnil slovensko mejo skoraj ob rob slovenskega etničnega ozemlja. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Neveljaven email naslov