Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan, 22. decembra 1941 leta je bila v bosanskem mestecu Rudo ustanovljena 1. proletarska narodnoosvobodilna udarna brigada, ki je pomenila zametek poznejše Titove jugoslovanske armade in povojne Jugoslovanske ljudske armade. Ustanovljena je bila po odločitvi tedanje Komunistične partije Jugoslavije in Vrhovnega štaba. In v tej politični zasnovi armade se je skrivalo seme njenega poraza pol stoletja pozneje v vojni za Slovenijo. Vse drugo so bile posledice, vse strateške napake, vse slabe presoje in zmote. Prav o strateških napakah, ki so se kopičile, v oddaji govorijo ugledni vojaški poznavalci in analitiki.
Avtor oddaje je Ivan Merljak.
22. decembra 1941 leta je bila v bosanskem mestecu Rudo ustanovljena prva proletarska narodnoosvobodilna udarna brigada, ki je pomenila zametek poznejše Titove jugoslovanske armade in povojne Jugoslovanske ljudske armade. Ustanovljena je bila po odločitvi tedanje Komunistične partije Jugoslavije in Vrhovnega štaba. In v tej politični zasnovi armade se je skrivalo seme njenega poraza pol stoletja pozneje v vojni za Slovenijo. Vse drugo so bile posledice, vse strateške napake, vse slabe presoje in zmote okorelih generalov. V oddaji z uglednimi vojaškimi strokovnjaki, vojaškim zgodovinarjem in analitikom podpolkovnikom slovenske vojske Karlom Nanutom, obramboslovcem, polkovnikom mag. Vojkom Adamičem in nekdanjim poveljnikom 5. Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe polkovnikom Miho Butaro, preučujemo konkretne vzroke in napačne odločitve, ki so bile vzrok za hud poraz JLA v vojni za Slovenijo.
424 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Na današnji dan, 22. decembra 1941 leta je bila v bosanskem mestecu Rudo ustanovljena 1. proletarska narodnoosvobodilna udarna brigada, ki je pomenila zametek poznejše Titove jugoslovanske armade in povojne Jugoslovanske ljudske armade. Ustanovljena je bila po odločitvi tedanje Komunistične partije Jugoslavije in Vrhovnega štaba. In v tej politični zasnovi armade se je skrivalo seme njenega poraza pol stoletja pozneje v vojni za Slovenijo. Vse drugo so bile posledice, vse strateške napake, vse slabe presoje in zmote. Prav o strateških napakah, ki so se kopičile, v oddaji govorijo ugledni vojaški poznavalci in analitiki.
Avtor oddaje je Ivan Merljak.
22. decembra 1941 leta je bila v bosanskem mestecu Rudo ustanovljena prva proletarska narodnoosvobodilna udarna brigada, ki je pomenila zametek poznejše Titove jugoslovanske armade in povojne Jugoslovanske ljudske armade. Ustanovljena je bila po odločitvi tedanje Komunistične partije Jugoslavije in Vrhovnega štaba. In v tej politični zasnovi armade se je skrivalo seme njenega poraza pol stoletja pozneje v vojni za Slovenijo. Vse drugo so bile posledice, vse strateške napake, vse slabe presoje in zmote okorelih generalov. V oddaji z uglednimi vojaškimi strokovnjaki, vojaškim zgodovinarjem in analitikom podpolkovnikom slovenske vojske Karlom Nanutom, obramboslovcem, polkovnikom mag. Vojkom Adamičem in nekdanjim poveljnikom 5. Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe polkovnikom Miho Butaro, preučujemo konkretne vzroke in napačne odločitve, ki so bile vzrok za hud poraz JLA v vojni za Slovenijo.
Danes ponavljamo oddajo o Janezu Vajkardu Valvasorju, ki je bil zagotovo eden pomembnejših mož 17. stoletja na Slovenskem. Imel je tudi velik vpliv na poznejše rodove slovenskih izobražencev in umetnikov. Kot polihistor je imel bogato znanje in njegova Slava vojvodine Kranjske je zvest prikaz življenja tedanje dobe. Njegovo raziskovanje presihajočega Cerkniškega jezera pa je poneslo slavo našega prostora in njega samega v svet. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
V razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani že od sredine oktobra poteka razstava z naslovom „Knjižnica barona Žige Zoisa - središče razsvetljenske kulture na Slovenskem“. Žiga Zois pl. Edelstein je bil vodilni gospodarstvenik 18. stoletja na Slovenskem, lastnik mnogih rudnikov železove rude in fužin, več posestev in gozdov, mineralog, predvsem pa osrednja oseba razsvetljenskega gibanja in mecen. Imel je bogato knjižnico in pri njem so se v „Zoisovem krožku“ zbirali vodilni predstavniki slovenskega razsvetljenstva: Japelj, Kopitar, Linhart, Vodnik, Kumerdej in drugi. Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje o Žigi Zoisu, ki se je vse življenje zavzemal za uveljavljanje slovenskega jezika in kulture. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Danes ponavljamo oddajo Mejniki identitete, posvečeno slovenskim deželam v obdobju habsburške monarhije. Mi Slovenci smo bili v zgodovini vedno razdeljeni med različne upravne dele, ki so bili nenehno pod oblastjo tujcev. Kljub temu so se naši predniki zavedali skupne pripadnosti, jezika in kulture. Morda jih ravno razdelitev na različne dežele spodbuja k iskanju poti k združitvi. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Splavarstvo ali flosarstvo na reki Savinji se je pojavilo sredi 15.stoletja, se hitro širilo in v 18. stoletju postalo najmočnejša gospodarska dejavnost Zgornje Savinjske doline. Tak status je ohranilo vse do zamrtja flosarstva v drugi svetovni vojni in tik po njej. Gospodarsko razsežnost splavarstva na Savinji potrjujejo podatki, da je med obema vojnama skozi Celje vsako leto plulo več kot 4.000 savinjskih splavov. Flosarstvo je tedaj pomenilo bogat zaslužek za vse, od gozdarjev, tesarjev, žagarjev, do lesnih trgovcev in flosarjev samih. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Ob koncu prejšnjega leta smo počastili stoto obletnico rojstva prvega med slovenskimi filmskimi režiserji prve povojne generacije – Franceta Štiglica. Pri vseh filmih v prvih dvajsetih letih Štigličevega ustvarjanja je bil njegov tesni sodelavec tudi filmski snemalec Ivo Belec, ki se v oddaji spominja sodelovanja z velikim režiserjem.
Ljubezni do domovine ni mogoče zaukazati. Nosimo jo v srcu, ali je preprosto nimamo. Slovenci, ki so okusili tujino, to najlažje razumejo. Danes ponavljamo oddajo, v kateri smo k razmisleku o domovini povabili upokojenega polkovnika slovenske vojske Miha Butaro, ki je že kot otrok skusil tujino. Ljubezen do domovine je dobil že z ljubeznijo mame in očeta. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Božič je eden največjih krščanskih praznikov in tako tudi del kulturne identitete našega naroda. Rodovi prednikov so s češčenjem Svete družine utrjevali medsebojne odnose in občutek pripadnosti. Žal pripadniki nekaterih poklicev v skrbi za druge božiča ne morejo praznovati doma. Tako je tudi s slovenskimi vojaki na mirovnih misijah. Z njihovim vikarjem se je pogovarjal Ivan Merljak. Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje!
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Tokrat ponavljamo oddajo o generalu Rudolfu Maistru. BIl je velik Sloevnec, karizmatična osebnost, ki je povezovala sonarodnjake v občutljivem času ob razpadu Avstro-ogrske. Postal je prvi general slovenske vojske in z njo potisnil slovensko mejo skoraj ob rob slovenskega etničnega ozemlja. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Rodil se je v Zagorici pri Dolskem in šolal se je na znameniti ljubljanski jezuitski šoli. Sprva je delal kot inženir pri slovenskih rek, a pravo kariero je naredil kot topničar habsburške vojske. Avtor oddaje je Ivan Merljak, pogovarjal se je z prof. dr. Stanislavom Južničem.
Neveljaven email naslov