Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan, 22. decembra 1941 leta je bila v bosanskem mestecu Rudo ustanovljena 1. proletarska narodnoosvobodilna udarna brigada, ki je pomenila zametek poznejše Titove jugoslovanske armade in povojne Jugoslovanske ljudske armade. Ustanovljena je bila po odločitvi tedanje Komunistične partije Jugoslavije in Vrhovnega štaba. In v tej politični zasnovi armade se je skrivalo seme njenega poraza pol stoletja pozneje v vojni za Slovenijo. Vse drugo so bile posledice, vse strateške napake, vse slabe presoje in zmote. Prav o strateških napakah, ki so se kopičile, v oddaji govorijo ugledni vojaški poznavalci in analitiki.
Avtor oddaje je Ivan Merljak.
22. decembra 1941 leta je bila v bosanskem mestecu Rudo ustanovljena prva proletarska narodnoosvobodilna udarna brigada, ki je pomenila zametek poznejše Titove jugoslovanske armade in povojne Jugoslovanske ljudske armade. Ustanovljena je bila po odločitvi tedanje Komunistične partije Jugoslavije in Vrhovnega štaba. In v tej politični zasnovi armade se je skrivalo seme njenega poraza pol stoletja pozneje v vojni za Slovenijo. Vse drugo so bile posledice, vse strateške napake, vse slabe presoje in zmote okorelih generalov. V oddaji z uglednimi vojaškimi strokovnjaki, vojaškim zgodovinarjem in analitikom podpolkovnikom slovenske vojske Karlom Nanutom, obramboslovcem, polkovnikom mag. Vojkom Adamičem in nekdanjim poveljnikom 5. Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe polkovnikom Miho Butaro, preučujemo konkretne vzroke in napačne odločitve, ki so bile vzrok za hud poraz JLA v vojni za Slovenijo.
419 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Na današnji dan, 22. decembra 1941 leta je bila v bosanskem mestecu Rudo ustanovljena 1. proletarska narodnoosvobodilna udarna brigada, ki je pomenila zametek poznejše Titove jugoslovanske armade in povojne Jugoslovanske ljudske armade. Ustanovljena je bila po odločitvi tedanje Komunistične partije Jugoslavije in Vrhovnega štaba. In v tej politični zasnovi armade se je skrivalo seme njenega poraza pol stoletja pozneje v vojni za Slovenijo. Vse drugo so bile posledice, vse strateške napake, vse slabe presoje in zmote. Prav o strateških napakah, ki so se kopičile, v oddaji govorijo ugledni vojaški poznavalci in analitiki.
Avtor oddaje je Ivan Merljak.
22. decembra 1941 leta je bila v bosanskem mestecu Rudo ustanovljena prva proletarska narodnoosvobodilna udarna brigada, ki je pomenila zametek poznejše Titove jugoslovanske armade in povojne Jugoslovanske ljudske armade. Ustanovljena je bila po odločitvi tedanje Komunistične partije Jugoslavije in Vrhovnega štaba. In v tej politični zasnovi armade se je skrivalo seme njenega poraza pol stoletja pozneje v vojni za Slovenijo. Vse drugo so bile posledice, vse strateške napake, vse slabe presoje in zmote okorelih generalov. V oddaji z uglednimi vojaškimi strokovnjaki, vojaškim zgodovinarjem in analitikom podpolkovnikom slovenske vojske Karlom Nanutom, obramboslovcem, polkovnikom mag. Vojkom Adamičem in nekdanjim poveljnikom 5. Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe polkovnikom Miho Butaro, preučujemo konkretne vzroke in napačne odločitve, ki so bile vzrok za hud poraz JLA v vojni za Slovenijo.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Prihodnji teden se bomo zavedni Slovenci in ljubitelji gora spomnili obletnice rojstva Jakoba Aljaža, slovenskega katoliškega duhovnika in skladatelja, ki je bržkone najbolj zaslužen mož, da so v kritičnem obdobju avstro-ogrske monarhije naše gore ostale - slovenske. Nemško meščanstvo v Ljubljani, Kranju in po drugih mestih je imelo v zadnjih desetletjih habsburškega cesarstva veliko več ekonomske moči kot Slovenci, toda naši predniki so imeli več srčne moči in zagnanosti. Eden najbolj srčnih mož, ki je s svojimi dejanji za venomer utrdil slovenskost naših gora in Triglav kot sveto goro Slovencev, je bil prav dovški župnik Jakob Aljaž.
Na širitev reformacije, ki se je institucionalizirala v Evangeličanski Cerkvi, je Katoliška Cerkev odgovorila s protireformacijo. Ta je sledila Tridentinskemu koncilu, ki je sprejel nekaj reform, a ni spremenil nobene izmed katoliških verskih dogem. S protireformacijo in sočasno rekatolizacijo je poskušala Katoliška Cerkev spet pridobiti ozemlja in ljudi, koder se je prej razširilo reformacijsko gibanje.
S PROTIREFORMACIJO PO EVROPI JE SKUŠALA KATOLIŠKA CERKEV SPET PRIDOBITI OZEMLJA IN VERNIKE, KODER SE JE PREJ ŠIRIL PROTESTANTIZEM. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK
O SVOJIH SPOMINIH NA PIONIRJA SLOVENSKJEGA FILMA, REŽISERJA FRANCETA ŠTIGLICA, GOVORI FILMSKI SNEMALEC IVO BELEC, KI JE S ŠTIGLICEM SODELOVAL V VSEH NJEGOVIH FILMIH, POSNETIH V PRVIH DVEH DESETLETJIH REŽISERJEVEGA DELA.
SLOVENCI SMO BILI V ČASU HABSBURŠKE MONARHIJE RAZDELJENI NA VEČ DEŽEL JE BILO TO OVIRA A PREDNOST?
V PRIPRAVAH NA OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE SO SE ZBRALI NEKATERI SLOVNSKI INTELETUALCI, PUBLICISTI, UNIVERTITETNI PROFESORJI, PRAVNIKI... IN SESTAVILI MAJNIŠKO DEKLARACIJO, V KATERI SO ZAPISALI ZAHTEVE O TEM, V KATERI IN KAKŠNI DRŽAVI ŽELIMO SLOVENCI ŽIVETI.
O FILMSKEM REŽISERJU FRANCETU ŠTIGLICU, PIONIRJU SLOVENSKEAG POVOJNEGA IGRANEGA FILMA V ODDAJI GOVORI NJEGOV SIN TUGO ŠTIGLIC, KI JE ŠEL PO OČETOVIH STOPINJAH. NAJPREJ JE KOT 10 LETNI DEČEK NASTOPIL V FILMU DOLINA MIRU, POZNJE JE KOT MLADENIČ SODELOVAL Z OČETOM KOT ASISTENT REŽIJE, NAPOSLED SE JE TUDI SAM ZAPISAL REŽIJI FILMO.
Peter Pavel Glavar je bil slovenki duhovnik, čebelar, gospodarstvenik in predvsem ljudski dobrotnik ter učitelj čeblarstva, živinoreje in kmetijstva na Kranjskem. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
ODDAJA MEJNIKI IDENTITETE TOKRAT GOVORI O STOLETNEM OBČIAJU V VASI GANČANI V OBČINI BELTINCI V PREKMURJU, IMENOVANEM ''GANČKI MAJOŠ''. IZVPORNO GRE ZA VERSKO POBOŽNOST, KO SE JE SKUPINICA FANTOV IZ TE VASI ZADNJEGA APRILA 1919 S POSTAVITVIJO MLAJA - MAJOŠA- HOTELA ZAHVALITI MATERI BOŽJI, DEVICI MARIJI, KER JIH JE OBVAROVALA NAJHUJŠEGA IN SO SE ZDRAVI VRNILI IZ PRVE SVETOVNE VOJNE. PRVO LETO SO TO STORILI NA SKRIVNEM, SAJ JE BILA VAS ŠE POD MADŽARSKO OBLASTJO, KI JE HUDO PRITISKALA NA SLOVENCE IN JIM PREPREČEVALA GOVORITI IN SE KAKOR KOLI JAVNO IZREKATI ZA SLOVENCE. JESENI TEGA LETA PA JE PREKMURJE PRIŠLO POD OKRILJE MATIČNE DOMOVINE OZRIOMA NOVE OBLAST I- KRALJEVINE JUGOSLAVIJE. IN KMALU JE DVIGOVANJE MLAJA, MAJOŠA, POSTALO JAVNO IN TRADICIONALNO, SE VSE BOLJ RAZVIJALO IN TUDI PRIDOBIVALO ZNAČAJ SVOJEVRSTNE INICIACIJE MLADIH OSEMNAJSTLETNIKOV, PRAVIJO JIM ''LEJTNIKI'', OZIROMA VKLJUČITVE V SVET ODRASLIH. IN TA INICIACIJA JE POVEZANA S HUDIM NAPOROM PRIPRVALJANJA VRHA MLAJA, VRIJA, NOŠNJE LE TEGA PO VASI TER SPAJANJE VRIJA IN DEBLA SAMEGA IN DVIGOVANJE MLAJA NA VAŠKEM IGRIŠČU. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.
Oddaja govori o dramatični poti slike Svetogorske Matere božje, ki so jo ukradli fašisti in je po dolgih zapletih in letih ter po diplomatskem posredovanju vendarle prispela nazaj v baziliko na Sveti gori.
Neveljaven email naslov