Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Brdo pri Kranju, leto po notranji reviziji poslovanja

15.12.2011


Gorenjski policisti so podali kazensko ovadbo zoper odgovorni osebi Javnega gospodarskega zavoda Brdo Protokolarne storitve, saj sta bili osumljeni zlorabe položaja in uradnih pravic, o čemer smo na Valu 202 poročali že pred dvema mesecema.

V nakup orientalske preproge vredne okoli 150.000 evrov naj bi bil vpleten tudi direktor zavoda Iztok Purič. Ta kazenske ovadbe ne komentira in trdi, da je bil JGZ Brdo ”zaveden v transparentnem poslu”. Kriminalisti pa nasprotno ugotavljajo, da so preprogo, za katero se je izkazalo, da ni ustrezala niti zahtevani kakovosti, preplačali za 70.000 evrov.

Najvišja protokolarna srečanja, vrhunske kongresne prireditve, posebne uradne in zasebne slovesnosti imajo svoje pravo mesto v naravnem okolju, pred čudovito kuliso gora – na Brdu pri Kranju. Tako piše na spletni strani javnega gospodarskega zavoda  Brdo. Pa je res vse tako lepo, kot se sliši?

Lani je bila na JGZ Brdo opravljena notranja revizija poslovanja za obdobje 20082009. Poročilo so pripravili notranji državni revizorji, ki jih je vodil Uroš Štuhec, podano mnenje o poslovanju zavoda pa je bilo negativno: ”Ugotovljene so bile številne nepravilnosti, nezakonitosti in sumi storjenih kaznivih dejan koruptivne narave ter zlorab položaja ali pravic.”

Prav tako pa revizor v poročilu predlaga podajo kazenskih ovadb zaradi suma storitve več kaznivih dejanj. ”Tudi mene je malo streslo, ko sem dobila revizijsko poročilo”, pravi generalna sekretarka vlade magistrica Helena Kamnar. Ugotovila je, da gre za probleme v izvajanju javnih naročil, s temi težavami pa naj bi se nenehno srečevali pri delovanji državnih organov. Od direktorja zavoda Brdo dr. Iztoka Puriča,  tam je direktor od leta 2001, je zahtevala popravljalne ukrepe, direktorja pa ni razrešila, ker je na kazniva dejanja obstajal zgolj sum.

Med najpomembnejšimi ukrepi so bili organizacija in sistematizacije delovnih mest, pri katerih so ukinili tudi delovno mesto vodje nabavnega trženja in s tem odpovedali delovno razmerje Majdi Markun. Drugi ukrep, ki so ga sprejeli v zavodu Brdo pa je bila zaposlitev notranjega revizorja.

Revizija revizije
Po poročilu revizije o poslovanju zavoda Brdo, ki jo je opravila notranja revizijska služba, ki jo je vodil Uroš Štuhec, so na zavodu naročili še eno revizijo, in sicer na zasebnem Inštitutu za javno finančno pravo. V prvi namreč naj ne bi bilo razvidno, kakšni ukrepi se predlagajo za rešitev storjenih napak.

Druga revizija, ki jo je vodila direktorica Inštituta za javno finančno pravo mag. Metka Cerar, pa se od prve precej razlikuje. ”Posamezni zapisi v poročilu so tudi precej dvoumni in pri bralcu, ki ni strokovnjak s področja javnih naročil, hitro pustijo vtis, da je naročnik ravnal povsem nezakonito, čeprav temu dejansko ni tako.” Uroš Štuhec pa na to, zakaj tako različni poročili, odgovarja: ”Skupna notranja revizijska služba uradno ni bila seznanjena z vsebino poročila, ki ga je pripravil inštitut. Ugotovitve revizijskega poročila SNRS so nesporno in ustrezno podprte z listinsko dokumentacijo in do danes niso bile ovržene. Glede na ugotovitve revizije SNRS, katere so bile potrjene tudi s strani zunanjih strokovnih izvedencev, nam ni znano čemu potreba po dodatnem mnenju inštituta.”

S primerom suma kaznivih dejanj na JGZ Brdo se že ukvarja policija,  o zadevi  so obveščeni tudi na Uradu generalnega državnega tožilca in na Uradu RS za nadzor proračuna, prav tako so postopek uvedli na Komisiji za preprečevanje korupcije. Ostane še računsko sodišče, kjer pa poročila revizije niso prejeli, saj se generalni sekretarki vlade Heleni Kamnar, ni zdelo potrebno, da jim pošlje poročilo, saj je želela le, da se ugotovi ali gre za utemeljen sum kaznivih dejanj.

Anonimna pisma
Ob vsej tej kolobociji pa moramo omeniti še eno zadevo, ki že nekaj časa pretresa, ne samo zavod Brdo pač pa tudi generalni sekretariat vlade. Krožijo namreč anonimke, ki jih je v poročilu revizije omenil tudi Uroš Štuhec. Anonimke omenjajo šokantne razmere v zavodu, teror direktorja, razne zabave funkcionarke z ministrstva za finance in čudne posle nekdanje vodje nabavnega trženja v zavodu Brdo. ”Tako si nekateri privoščijo vse najboljše in najdražje, mi pa moramo to obračunati, kot da bi jedli sendviče. Vse drugo pa knjižimo in obračunamo na protokol in preostale proračunske uporabnike. Praktično niti en postopek oddaje ni bil izveden zakonito. Vse mimo zakona.” Pod besedilom je podpis  – Delavci JGZ Brdo.

In o tem generalna sekretarka vlade mag. Helena Kamnar pravi, da čaka na to, kaj bodo pokazale preiskave o tem, ali je na tem kaj resnice, direktor Purič pa, da mu je vse skupaj čudno  in da ima s tistimi zaposlenimi, s katerimi dela, dobre odnose.

Ko smo prav o tem želeli vprašati zaposlene oziroma Alenko Benčina, ki je bila tudi v upravnem odboru v letih 2008 in 2009 kot predstavnica zaposlenih, in ki je v zavodu Brdo še vedno predstavnica sindikata, nam je odgovorila, da je za posredovanje informacij o delovanju JGZ Brdo pristojen direktor dr. Iztok Purič.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Brdo pri Kranju, leto po notranji reviziji poslovanja

15.12.2011


Gorenjski policisti so podali kazensko ovadbo zoper odgovorni osebi Javnega gospodarskega zavoda Brdo Protokolarne storitve, saj sta bili osumljeni zlorabe položaja in uradnih pravic, o čemer smo na Valu 202 poročali že pred dvema mesecema.

V nakup orientalske preproge vredne okoli 150.000 evrov naj bi bil vpleten tudi direktor zavoda Iztok Purič. Ta kazenske ovadbe ne komentira in trdi, da je bil JGZ Brdo ”zaveden v transparentnem poslu”. Kriminalisti pa nasprotno ugotavljajo, da so preprogo, za katero se je izkazalo, da ni ustrezala niti zahtevani kakovosti, preplačali za 70.000 evrov.

Najvišja protokolarna srečanja, vrhunske kongresne prireditve, posebne uradne in zasebne slovesnosti imajo svoje pravo mesto v naravnem okolju, pred čudovito kuliso gora – na Brdu pri Kranju. Tako piše na spletni strani javnega gospodarskega zavoda  Brdo. Pa je res vse tako lepo, kot se sliši?

Lani je bila na JGZ Brdo opravljena notranja revizija poslovanja za obdobje 20082009. Poročilo so pripravili notranji državni revizorji, ki jih je vodil Uroš Štuhec, podano mnenje o poslovanju zavoda pa je bilo negativno: ”Ugotovljene so bile številne nepravilnosti, nezakonitosti in sumi storjenih kaznivih dejan koruptivne narave ter zlorab položaja ali pravic.”

Prav tako pa revizor v poročilu predlaga podajo kazenskih ovadb zaradi suma storitve več kaznivih dejanj. ”Tudi mene je malo streslo, ko sem dobila revizijsko poročilo”, pravi generalna sekretarka vlade magistrica Helena Kamnar. Ugotovila je, da gre za probleme v izvajanju javnih naročil, s temi težavami pa naj bi se nenehno srečevali pri delovanji državnih organov. Od direktorja zavoda Brdo dr. Iztoka Puriča,  tam je direktor od leta 2001, je zahtevala popravljalne ukrepe, direktorja pa ni razrešila, ker je na kazniva dejanja obstajal zgolj sum.

Med najpomembnejšimi ukrepi so bili organizacija in sistematizacije delovnih mest, pri katerih so ukinili tudi delovno mesto vodje nabavnega trženja in s tem odpovedali delovno razmerje Majdi Markun. Drugi ukrep, ki so ga sprejeli v zavodu Brdo pa je bila zaposlitev notranjega revizorja.

Revizija revizije
Po poročilu revizije o poslovanju zavoda Brdo, ki jo je opravila notranja revizijska služba, ki jo je vodil Uroš Štuhec, so na zavodu naročili še eno revizijo, in sicer na zasebnem Inštitutu za javno finančno pravo. V prvi namreč naj ne bi bilo razvidno, kakšni ukrepi se predlagajo za rešitev storjenih napak.

Druga revizija, ki jo je vodila direktorica Inštituta za javno finančno pravo mag. Metka Cerar, pa se od prve precej razlikuje. ”Posamezni zapisi v poročilu so tudi precej dvoumni in pri bralcu, ki ni strokovnjak s področja javnih naročil, hitro pustijo vtis, da je naročnik ravnal povsem nezakonito, čeprav temu dejansko ni tako.” Uroš Štuhec pa na to, zakaj tako različni poročili, odgovarja: ”Skupna notranja revizijska služba uradno ni bila seznanjena z vsebino poročila, ki ga je pripravil inštitut. Ugotovitve revizijskega poročila SNRS so nesporno in ustrezno podprte z listinsko dokumentacijo in do danes niso bile ovržene. Glede na ugotovitve revizije SNRS, katere so bile potrjene tudi s strani zunanjih strokovnih izvedencev, nam ni znano čemu potreba po dodatnem mnenju inštituta.”

S primerom suma kaznivih dejanj na JGZ Brdo se že ukvarja policija,  o zadevi  so obveščeni tudi na Uradu generalnega državnega tožilca in na Uradu RS za nadzor proračuna, prav tako so postopek uvedli na Komisiji za preprečevanje korupcije. Ostane še računsko sodišče, kjer pa poročila revizije niso prejeli, saj se generalni sekretarki vlade Heleni Kamnar, ni zdelo potrebno, da jim pošlje poročilo, saj je želela le, da se ugotovi ali gre za utemeljen sum kaznivih dejanj.

Anonimna pisma
Ob vsej tej kolobociji pa moramo omeniti še eno zadevo, ki že nekaj časa pretresa, ne samo zavod Brdo pač pa tudi generalni sekretariat vlade. Krožijo namreč anonimke, ki jih je v poročilu revizije omenil tudi Uroš Štuhec. Anonimke omenjajo šokantne razmere v zavodu, teror direktorja, razne zabave funkcionarke z ministrstva za finance in čudne posle nekdanje vodje nabavnega trženja v zavodu Brdo. ”Tako si nekateri privoščijo vse najboljše in najdražje, mi pa moramo to obračunati, kot da bi jedli sendviče. Vse drugo pa knjižimo in obračunamo na protokol in preostale proračunske uporabnike. Praktično niti en postopek oddaje ni bil izveden zakonito. Vse mimo zakona.” Pod besedilom je podpis  – Delavci JGZ Brdo.

In o tem generalna sekretarka vlade mag. Helena Kamnar pravi, da čaka na to, kaj bodo pokazale preiskave o tem, ali je na tem kaj resnice, direktor Purič pa, da mu je vse skupaj čudno  in da ima s tistimi zaposlenimi, s katerimi dela, dobre odnose.

Ko smo prav o tem želeli vprašati zaposlene oziroma Alenko Benčina, ki je bila tudi v upravnem odboru v letih 2008 in 2009 kot predstavnica zaposlenih, in ki je v zavodu Brdo še vedno predstavnica sindikata, nam je odgovorila, da je za posredovanje informacij o delovanju JGZ Brdo pristojen direktor dr. Iztok Purič.


24.12.2014

Varna hiša, epilog

Jana Vidic ugotavlja, kakšen epilog so doživeli tisti, ki so se pred nasiljem zatekli v varno hišo.


24.12.2014

Varna hiša, epilog

Jana Vidic ugotavlja, kakšen epilog so doživeli tisti, ki so se pred nasiljem zatekli v varno hišo.


17.12.2014

Malverzacije v imenu invalidskega podjetja

Preverjamo, kaj se dogaja v invalidskem podjetju Želva. Ena od invalidk je bila v Želvi kar 9 let na rehabilitaciji. V tem času ni pridobila niti leta delovne dobe. Ima pa zato vodstvo podjetja veliko razlogov za skrivanje. Poslovne nepravilnosti, prirejanje ocen invalidov, bianko odpovedi, kadrovske čistke, večkrat preplačane investicije ... Zemljišče, ki je po oceni GURS-a vredno približno 400€, je invalidsko podjetje Želva od svojega nadzornika kupilo za 80.000€. Kaj še se skriva pod trdnim oklepom Želve?


10.12.2014

ABC o energetskih izkaznicah

Svetovalni servis o energetskih izkaznicah. Simona Habič z gostoma Marjano Šijanec Zavrl iz Gradbenega inštituta ZRMK ter Dejanom Papežom, direktorjemZbornice za poslovanje z nepremičninami na Gospodarski zbornici Slovenije


03.12.2014

Strelišče na Krasu

Krajanom Kostanjevice na Krasu je zaradi strelišča, ki si ga je Strelsko društvo “Zdenko Žnidarčič” iz Šempetra pri Gorici pred štirimi leti uredilo v nekdanjem vojaškem vadbenem centru na robu vasi, dokončno prekipelo.


03.12.2014

Strelišče na Krasu

Krajanom Kostanjevice na Krasu je zaradi strelišča, ki si ga je Strelsko društvo “Zdenko Žnidarčič” iz Šempetra pri Gorici pred štirimi leti uredilo v nekdanjem vojaškem vadbenem centru na robu vasi, dokončno prekipelo.


26.11.2014

Invalid po 260 ur na mesec čistil stranišča

V restavracijah Marche ob slovenskih avtocestah danes stranišča čistijo bolgarski delavci. Do septembra so se za prispevke uporabnikom tam zahvaljevali invalidi. V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste slišali zgodbo invalida, ki je na stranišču na avtocestnem počivališču za podjetje Medvedek moral delati tudi do 16 ur. Na “rehabilitacijo” ga je sprejel Janez Drobnič, nekdanji minister za delo, direktor podjetja Sandi Grubelič mlajši pa vse obtožbe glede izkoriščanja invalidov vali na naročnika.


19.11.2014

Evropski milijoni za neuporabne kolesarske steze?

Gradnja 5 kilometrske kolesarske steze od Brezovice do Vrhnike bo stala 4 milijone evrov. Pričakovali bi, da bo kolesarska steza ustrezala evropskim standardom, a so člani Slovenske kolesarske mreže med ogledom gradbišča ugotovili,da bodoča kolesarska steza niti slučajno ne ustreza sodobnim načrtovalskim smernicam.


12.11.2014

Odpeljal les, plačal pa nič – 2. del

Pred dvema tednoma smo objavili zgodbo podjetnika Branka Vodiška, ki je posle s hlodovino in lesom sklepal z mnogimi fizičnimi in pravnimi osebami in celo z eno od slovenskih občin. Kljub drugačnim dogovorom, je pogosto v gozdovih naredil golosek, lastnikom pa za to plačal zelo malo ali še raje nič. Po objavljenem prispevku so se v naše uredništvo vsuli klici poslušalcev iz vse Slovenije, ki imajo z Vodiškom prav tako slabe izkušnje.


04.11.2014

Kako reševati stiske socialno ogroženih družin?

Po podatkih Statističnega urada republike Slovenije v tem hipu pod pragom revščine pri nas živi vsaj 55.000 otrok in mladostnikov. Pri projektu Botrstvo pa opozarjajo, da je treba problem urediti sistemsko in čim prej. Nekaj predlogov sistemskih rešitev, ki bi lahko zelo hitro in znatno olajšale stiske družin s socialnega dna, predstavlja Nina Zidar Klemenčič, nosilka projekta Brezplačna pravna pomoč.


29.10.2014

Goljufije sodobnega “podjetnika”

Tokrat delimo zgodbo sodobnega “podjetnika”, ki je v Loški dolini ogoljufal kar nekaj kmetov in tudi občino. S svojim gozdarskim podjetjem, prijavljenim v odmaknjeni vasi na območju Velikih Lašč, je podiral in odvažal les, plačal pa nič.


22.10.2014

Elektro Celje in Štorman

Preverjamo hrup pri delu stečajne upraviteljice, ki je del nepremičnin propadlega celjskega gostinca oddala v najem in se soočila z zahtevo, da stare dolgove poravna nova najemnica. Gre za spoštovanje stečajne zakonodaje ali namerno izsiljevanje?


15.10.2014

Četrtina slovenskih otrok je nadarjenih

Sistemi drugih držav prepoznajo precej manj nadarjenih učencev. Smo res tako izredni, ali pa v strahu, da ne bi koga izpustili, skušamo zajeti preveliko populacijo in potem pogosto premalo učinkovito delamo s tistimi, ki imajo zares izredne talente? Zakaj kljub temu nekateri nadarjeni še vedno izpadejo? Je prepoznavanje nadarjenosti odvisno tudi od socialnih razmer, v katerih otrok odrašča? Zakaj se nadarjeni učenci pogosto dolgočasijo pri pouku? Lahko gre delo z nadarjenimi z roko v roki z delom z učenci z učnimi težavami?


08.10.2014

Priznavanje tujih diplom pri nas in naših v tujini

Sprašujemo, kakšna so merila in kriteriji, predvsem pa, kateri dokumenti so potrebni, da se postopek vrednotenja in priznavanja uspešno konča.


01.10.2014

Moker les ne sodi v peč!

V oddaji Kje pa vas čevelj žuli opozarjamo na slabosti kurjave z mokrim lesom - ne gre namreč zgolj za onesnaževanje okolja, ampak tudi za resno zdravstveno grožnjo.


24.09.2014

Težave s servisnimi storitvami

Pri servisnih storitvah moramo biti potrošniki zelo previdni, saj nam serviserji kaj hitro zaračunajo dela ali zamenjajo del, za katerega se nismo dogovorili. In če se to zgodi in računa ne želite poravnati, lahko serviser zadrži popravljeno stvar.


17.09.2014

Sobivanje z zvermi

Vsako leto konec septembra Ministrstvo za kmetijstvo in okolje objavipravilnik o odvzemu rjavega medveda in volka iz narave. Letos so pritiski lokalnih skupnosti, tudi zaradi bližajočih se lokalnih volitev, precej močni, a se za zdaj usklajeno in predvideno število ne razlikuje kaj dosti od številk prejšnja leta. Govorili bomo o težavah, s katerimi se soočajo prebivalci, ki sobivajo z medvedi in volkovi, ter utemeljitve pristojnih služb in zavodov, ki skrbijo po eni strani za ohranjanje velikih zveri v Sloveniji, po drugi strani pa v imenu varnega sobivanja uravnavajo njihovo populacijo v naravi.


10.09.2014

Zakaj moški, ki imajo spolne odnose z drugimi moškimi ne smejo biti krvodajalci?

V oddaji "Kje pa vas čevelj žuli?" se sprašujemo, zakaj so moški, ki imajo spolne odnose z drugimi moškimi še vedno absolutno izključeni iz sistema krvodajalstva, kljub dobro razviti tehnologiji za odkrivanje spolno prenosljivih bolezni, predvsem virusa HIV. Je ukrep diskriminatoren ali nujen za zaščito prejemnikov krvi?


03.09.2014

Strah pred baznimi postajami ob železnici

Slovenija bo obstoječi analogni komunikacijski sistem na železniškem omrežju nadomestila z globalnim mobilnim radijskim sistemom. Pri tem bo kar 100 milijonov oziroma 85 odstotkov naložbe prispevala Evropska unija. Tako imenovani GSM-R sistem naj bi med drugim povečal varnost in infrastrukturno zmogljivost, manj bo motenj in zamud vlakov, del tovora se bo preusmeril s cest na železnice. Na celotnem 1.200 kilometrov dolgem železniškem omrežju glavnih in regionalnih prog bodo med drugim izvedli optično kabliranje, zgradili 110 repetitorjev in – če preidemo k bistvu problema – približno 250 baznih postaj. Prebivalce v njihovi bližini je strah, da bodo do 30 metrov visoki stolpi negativno vplivali na njihovo zdravje, še posebej jih moti, ker jih pred postavitvijo nihče ni nič vprašal.


27.08.2014

Kaj se dogaja s Socialnim centrom Vrtojba?

V Vrtojbi na Goriškem samevata in propadata večji, malodane dokončani stavbi. V eni naj bi zaživel dom upokojencev, v drugi so predvidena varovana oziroma oskrbovana stanovanja. A obe ostajata prazni, ujeti v goščo podivjane trave, grmičevja, alergene ambrozije in nesoglasij med partnerjema – občino in zasebnim podjetjem, ki sta skupaj zastavila graditev Socialnega centra Vrtojba. Z velikim bančnim posojilom so stavbi sicer zgradili, a se projekt zaradi številnih težav in nesoglasij že štiri leta ne premakne z mrtve točke. Zakaj, preverja Valter Pregelj.


Stran 15 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov