Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Brdo pri Kranju, leto po notranji reviziji poslovanja

15.12.2011


Gorenjski policisti so podali kazensko ovadbo zoper odgovorni osebi Javnega gospodarskega zavoda Brdo Protokolarne storitve, saj sta bili osumljeni zlorabe položaja in uradnih pravic, o čemer smo na Valu 202 poročali že pred dvema mesecema.

V nakup orientalske preproge vredne okoli 150.000 evrov naj bi bil vpleten tudi direktor zavoda Iztok Purič. Ta kazenske ovadbe ne komentira in trdi, da je bil JGZ Brdo ”zaveden v transparentnem poslu”. Kriminalisti pa nasprotno ugotavljajo, da so preprogo, za katero se je izkazalo, da ni ustrezala niti zahtevani kakovosti, preplačali za 70.000 evrov.

Najvišja protokolarna srečanja, vrhunske kongresne prireditve, posebne uradne in zasebne slovesnosti imajo svoje pravo mesto v naravnem okolju, pred čudovito kuliso gora – na Brdu pri Kranju. Tako piše na spletni strani javnega gospodarskega zavoda  Brdo. Pa je res vse tako lepo, kot se sliši?

Lani je bila na JGZ Brdo opravljena notranja revizija poslovanja za obdobje 20082009. Poročilo so pripravili notranji državni revizorji, ki jih je vodil Uroš Štuhec, podano mnenje o poslovanju zavoda pa je bilo negativno: ”Ugotovljene so bile številne nepravilnosti, nezakonitosti in sumi storjenih kaznivih dejan koruptivne narave ter zlorab položaja ali pravic.”

Prav tako pa revizor v poročilu predlaga podajo kazenskih ovadb zaradi suma storitve več kaznivih dejanj. ”Tudi mene je malo streslo, ko sem dobila revizijsko poročilo”, pravi generalna sekretarka vlade magistrica Helena Kamnar. Ugotovila je, da gre za probleme v izvajanju javnih naročil, s temi težavami pa naj bi se nenehno srečevali pri delovanji državnih organov. Od direktorja zavoda Brdo dr. Iztoka Puriča,  tam je direktor od leta 2001, je zahtevala popravljalne ukrepe, direktorja pa ni razrešila, ker je na kazniva dejanja obstajal zgolj sum.

Med najpomembnejšimi ukrepi so bili organizacija in sistematizacije delovnih mest, pri katerih so ukinili tudi delovno mesto vodje nabavnega trženja in s tem odpovedali delovno razmerje Majdi Markun. Drugi ukrep, ki so ga sprejeli v zavodu Brdo pa je bila zaposlitev notranjega revizorja.

Revizija revizije
Po poročilu revizije o poslovanju zavoda Brdo, ki jo je opravila notranja revizijska služba, ki jo je vodil Uroš Štuhec, so na zavodu naročili še eno revizijo, in sicer na zasebnem Inštitutu za javno finančno pravo. V prvi namreč naj ne bi bilo razvidno, kakšni ukrepi se predlagajo za rešitev storjenih napak.

Druga revizija, ki jo je vodila direktorica Inštituta za javno finančno pravo mag. Metka Cerar, pa se od prve precej razlikuje. ”Posamezni zapisi v poročilu so tudi precej dvoumni in pri bralcu, ki ni strokovnjak s področja javnih naročil, hitro pustijo vtis, da je naročnik ravnal povsem nezakonito, čeprav temu dejansko ni tako.” Uroš Štuhec pa na to, zakaj tako različni poročili, odgovarja: ”Skupna notranja revizijska služba uradno ni bila seznanjena z vsebino poročila, ki ga je pripravil inštitut. Ugotovitve revizijskega poročila SNRS so nesporno in ustrezno podprte z listinsko dokumentacijo in do danes niso bile ovržene. Glede na ugotovitve revizije SNRS, katere so bile potrjene tudi s strani zunanjih strokovnih izvedencev, nam ni znano čemu potreba po dodatnem mnenju inštituta.”

S primerom suma kaznivih dejanj na JGZ Brdo se že ukvarja policija,  o zadevi  so obveščeni tudi na Uradu generalnega državnega tožilca in na Uradu RS za nadzor proračuna, prav tako so postopek uvedli na Komisiji za preprečevanje korupcije. Ostane še računsko sodišče, kjer pa poročila revizije niso prejeli, saj se generalni sekretarki vlade Heleni Kamnar, ni zdelo potrebno, da jim pošlje poročilo, saj je želela le, da se ugotovi ali gre za utemeljen sum kaznivih dejanj.

Anonimna pisma
Ob vsej tej kolobociji pa moramo omeniti še eno zadevo, ki že nekaj časa pretresa, ne samo zavod Brdo pač pa tudi generalni sekretariat vlade. Krožijo namreč anonimke, ki jih je v poročilu revizije omenil tudi Uroš Štuhec. Anonimke omenjajo šokantne razmere v zavodu, teror direktorja, razne zabave funkcionarke z ministrstva za finance in čudne posle nekdanje vodje nabavnega trženja v zavodu Brdo. ”Tako si nekateri privoščijo vse najboljše in najdražje, mi pa moramo to obračunati, kot da bi jedli sendviče. Vse drugo pa knjižimo in obračunamo na protokol in preostale proračunske uporabnike. Praktično niti en postopek oddaje ni bil izveden zakonito. Vse mimo zakona.” Pod besedilom je podpis  – Delavci JGZ Brdo.

In o tem generalna sekretarka vlade mag. Helena Kamnar pravi, da čaka na to, kaj bodo pokazale preiskave o tem, ali je na tem kaj resnice, direktor Purič pa, da mu je vse skupaj čudno  in da ima s tistimi zaposlenimi, s katerimi dela, dobre odnose.

Ko smo prav o tem želeli vprašati zaposlene oziroma Alenko Benčina, ki je bila tudi v upravnem odboru v letih 2008 in 2009 kot predstavnica zaposlenih, in ki je v zavodu Brdo še vedno predstavnica sindikata, nam je odgovorila, da je za posredovanje informacij o delovanju JGZ Brdo pristojen direktor dr. Iztok Purič.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Brdo pri Kranju, leto po notranji reviziji poslovanja

15.12.2011


Gorenjski policisti so podali kazensko ovadbo zoper odgovorni osebi Javnega gospodarskega zavoda Brdo Protokolarne storitve, saj sta bili osumljeni zlorabe položaja in uradnih pravic, o čemer smo na Valu 202 poročali že pred dvema mesecema.

V nakup orientalske preproge vredne okoli 150.000 evrov naj bi bil vpleten tudi direktor zavoda Iztok Purič. Ta kazenske ovadbe ne komentira in trdi, da je bil JGZ Brdo ”zaveden v transparentnem poslu”. Kriminalisti pa nasprotno ugotavljajo, da so preprogo, za katero se je izkazalo, da ni ustrezala niti zahtevani kakovosti, preplačali za 70.000 evrov.

Najvišja protokolarna srečanja, vrhunske kongresne prireditve, posebne uradne in zasebne slovesnosti imajo svoje pravo mesto v naravnem okolju, pred čudovito kuliso gora – na Brdu pri Kranju. Tako piše na spletni strani javnega gospodarskega zavoda  Brdo. Pa je res vse tako lepo, kot se sliši?

Lani je bila na JGZ Brdo opravljena notranja revizija poslovanja za obdobje 20082009. Poročilo so pripravili notranji državni revizorji, ki jih je vodil Uroš Štuhec, podano mnenje o poslovanju zavoda pa je bilo negativno: ”Ugotovljene so bile številne nepravilnosti, nezakonitosti in sumi storjenih kaznivih dejan koruptivne narave ter zlorab položaja ali pravic.”

Prav tako pa revizor v poročilu predlaga podajo kazenskih ovadb zaradi suma storitve več kaznivih dejanj. ”Tudi mene je malo streslo, ko sem dobila revizijsko poročilo”, pravi generalna sekretarka vlade magistrica Helena Kamnar. Ugotovila je, da gre za probleme v izvajanju javnih naročil, s temi težavami pa naj bi se nenehno srečevali pri delovanji državnih organov. Od direktorja zavoda Brdo dr. Iztoka Puriča,  tam je direktor od leta 2001, je zahtevala popravljalne ukrepe, direktorja pa ni razrešila, ker je na kazniva dejanja obstajal zgolj sum.

Med najpomembnejšimi ukrepi so bili organizacija in sistematizacije delovnih mest, pri katerih so ukinili tudi delovno mesto vodje nabavnega trženja in s tem odpovedali delovno razmerje Majdi Markun. Drugi ukrep, ki so ga sprejeli v zavodu Brdo pa je bila zaposlitev notranjega revizorja.

Revizija revizije
Po poročilu revizije o poslovanju zavoda Brdo, ki jo je opravila notranja revizijska služba, ki jo je vodil Uroš Štuhec, so na zavodu naročili še eno revizijo, in sicer na zasebnem Inštitutu za javno finančno pravo. V prvi namreč naj ne bi bilo razvidno, kakšni ukrepi se predlagajo za rešitev storjenih napak.

Druga revizija, ki jo je vodila direktorica Inštituta za javno finančno pravo mag. Metka Cerar, pa se od prve precej razlikuje. ”Posamezni zapisi v poročilu so tudi precej dvoumni in pri bralcu, ki ni strokovnjak s področja javnih naročil, hitro pustijo vtis, da je naročnik ravnal povsem nezakonito, čeprav temu dejansko ni tako.” Uroš Štuhec pa na to, zakaj tako različni poročili, odgovarja: ”Skupna notranja revizijska služba uradno ni bila seznanjena z vsebino poročila, ki ga je pripravil inštitut. Ugotovitve revizijskega poročila SNRS so nesporno in ustrezno podprte z listinsko dokumentacijo in do danes niso bile ovržene. Glede na ugotovitve revizije SNRS, katere so bile potrjene tudi s strani zunanjih strokovnih izvedencev, nam ni znano čemu potreba po dodatnem mnenju inštituta.”

S primerom suma kaznivih dejanj na JGZ Brdo se že ukvarja policija,  o zadevi  so obveščeni tudi na Uradu generalnega državnega tožilca in na Uradu RS za nadzor proračuna, prav tako so postopek uvedli na Komisiji za preprečevanje korupcije. Ostane še računsko sodišče, kjer pa poročila revizije niso prejeli, saj se generalni sekretarki vlade Heleni Kamnar, ni zdelo potrebno, da jim pošlje poročilo, saj je želela le, da se ugotovi ali gre za utemeljen sum kaznivih dejanj.

Anonimna pisma
Ob vsej tej kolobociji pa moramo omeniti še eno zadevo, ki že nekaj časa pretresa, ne samo zavod Brdo pač pa tudi generalni sekretariat vlade. Krožijo namreč anonimke, ki jih je v poročilu revizije omenil tudi Uroš Štuhec. Anonimke omenjajo šokantne razmere v zavodu, teror direktorja, razne zabave funkcionarke z ministrstva za finance in čudne posle nekdanje vodje nabavnega trženja v zavodu Brdo. ”Tako si nekateri privoščijo vse najboljše in najdražje, mi pa moramo to obračunati, kot da bi jedli sendviče. Vse drugo pa knjižimo in obračunamo na protokol in preostale proračunske uporabnike. Praktično niti en postopek oddaje ni bil izveden zakonito. Vse mimo zakona.” Pod besedilom je podpis  – Delavci JGZ Brdo.

In o tem generalna sekretarka vlade mag. Helena Kamnar pravi, da čaka na to, kaj bodo pokazale preiskave o tem, ali je na tem kaj resnice, direktor Purič pa, da mu je vse skupaj čudno  in da ima s tistimi zaposlenimi, s katerimi dela, dobre odnose.

Ko smo prav o tem želeli vprašati zaposlene oziroma Alenko Benčina, ki je bila tudi v upravnem odboru v letih 2008 in 2009 kot predstavnica zaposlenih, in ki je v zavodu Brdo še vedno predstavnica sindikata, nam je odgovorila, da je za posredovanje informacij o delovanju JGZ Brdo pristojen direktor dr. Iztok Purič.


20.01.2016

Osebna asistenca

Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.


20.01.2016

Osebna asistenca

Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.


20.01.2016

Osebna asistenca

Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.


13.01.2016

Gradbena dovoljenja za rušenje

Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.


13.01.2016

Gradbena dovoljenja za rušenje

Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.


07.01.2016

Od odpisa dolgov do izvršb v 2015

Od odpisa dolgov do novega sistema izvršb v letu 2015 Primeri kažejo, da civilna družba rešuje res velikanske življenjske stiske namesto socialnega sistema, ki je kljub neštetim opozorilom strokovnjakov in medijev še zmeraj zbirokratiziran


30.12.2015

ŽuljI v letu 2015

V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo opozarjali in reševali.


23.12.2015

Medena afera

Med čebelarji se najmanj že desetletje javno šepeta o uporabi in prodaji spornih, neregistriranih zdravil za zatiranje varoje pri čebelah; najnovejše razkritje o zdravju nevarnih kemikalijah v slovenskem medu in še zlasti satju pa je vrglo slabo luč na celotno slovensko čebelarstvo dejavnost. Kako varen je slovenski med, kako poučeni so čebelarji in zakaj je uspelo dvomljivemu trgovcu kar deset let izigravati inšpektorje, smo raziskovali v oddaji Kje pa vas čevelj žuli?


16.12.2015

Žulj - Referendum

To nedeljo bomo spet šli na referendum. Že drugič bomo odločali o izenačitvi pravic istospolnih in raznospolnih parov, tokrat po novih pravilih. Cena, ki jo bomo plačali, ni le tri milijone evrov, ampak tudi porast sovražnega govora. Prvič se je zgodilo, da je morala javna RTV nastop enega izmed organizatorjev kampanje prekrivati s piski. O tem bosta govorila Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev, ter Dušan Vučko, direktor državne volilne komisije.


09.12.2015

Spletne trgovine - veliki popusti in skrite pasti

Vse večji del nakupov potrošniki opravijo v spletnih trgovinah. Te omogočajo enostavno poslovanje, personalizirano izkušnjo in mnogokrat tudi nižje cene, a ob morebitnih težavah z blagom lahko kupec zaide tudi v zapletene postopke uveljavljanja garancije ali vračila kupnine. Tržni inšpektorat je v zadnjem letu opravil poostren nadzor nad 80 slovenskimi spletnimi trgovinami in skoraj v vseh primerih so odkrili nepravilnosti. Katerih pasti se je treba izogibati pri poslovanju s tujimi spletnimi trgovinami, kako zakonodaja ščiti potrošnike in na katere institucije se ti lahko obrnejo v težavah?


02.12.2015

Delilniki toplote in stroškov

Delilniki toplote so lastnike stanovanj v večstanovanjskih stavbah ob vgradnji v povprečju stali približno 160 evrov. Dobra tretjina vprašanih v nedavni raziskavi o energetski učinkovitosti Slovenije zdaj plačuje nižje stroške ogrevanja kot prej, skoraj 20 odstotkov jih plačuje več. Delež teh so želeli na Ministrstvu za infrastrukturo zmanjšati s sprejetjem novega pravilnika o delitvi stroškov, ki je začel veljati prejšnji mesec. Kritik je veliko, številni menijo, da pravilnik stanovalce namesto k varčevanju spodbuja k pretiranemu gretju. V primeru, da pri večini stanovalcev delilniki pokažejo manj kot 40 odstotkov povprečja porabljene energije v stavbi, se namreč domneva, da podatkov ni, in tako vsi stanovalci ogrevanje plačajo po kvadraturi.


25.11.2015

Gradnja štiripasovnice na Dolenjski cesti

Krajani Škofljice in Lavrice so nad predlagano gradnjo štiripasovnice na Dolenjski cesti ogorčeni, saj da bo grobo posegla v njihov življenjski prostor. A o tripasovnici ali obvoznici lahko zgolj sanjajo.


18.11.2015

E-recepti

Nedvomno prinaša elektronska oblika receptov za zdravila številne prednosti pred dosedanjo, papirnato. Vendar pa se je kljub dolgoletnim pripravam in prehodnem roku ob uvedbi zatikalo tako v lekarnah kot v zdravniških ordinacijah. Kaj je šlo narobe in kako je sistem pripravljen na skorajšnjo vključitev bolnišnic in uvedbo elektronskih napotnic, izvidov in druge oblike komunikacije v zdravstvu?


11.11.2015

Zaprtje centra alternativne kulture na Gorenjskem

V Kranju je moralo svoja vrata zapreti še eno samoniklo kulturno prizorišče. Štiri leta delujoči Trainstation Squat, kjer so na leto izvedli približno 140 dogodkov, ni izpolnjeval inšpekcijskih pogojev. Največje mesto na Gorenjskem, kjer je mladinsko organiziranje podpovprečno razvito, tako spet nima nekomercialnega ali alternativnega prizorišča. Kaj to pomeni za kulturno sceno v Kranju in kakšne so mogoče rešitve za pisano stavbo ob železniški postaji?


04.11.2015

Cesta v Metliki

Vaščani zgornjega dela vasi Brezovica v občini Metlika imajo velike težave s cesto, ki pelje do njihovih hiš in večkrat prečka državno mejo. Nekaj sto metrov namreč poteka po slovenskem ozemlju pa spet po hrvaškem pa spet slovenskem?


28.10.2015

Prostovoljni humanitarni delavci

Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, so na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potreb izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je organizacija prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh ustrezna, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.


21.10.2015

Odpis dolgov: velika pričakovanja, slabi rezultati

Dolgo pričakovan projekt odpisa dolgov socialno najšibkejšim dober teden pred iztekom kaže na nepričakovano pičel odziv. So bila res kriva le previsoka pričakovanja, ali pa zakonska podlaga ni zaznala bistva problemov in so zato brez možnosti za odpis ostali tudi tisti, ki ga najbolj potrebujejo? Kaj je šlo narobe in ali je v zadnjih dneh pred iztekom mogoče še kaj popraviti?


14.10.2015

Male čistilne naprave zanetile spor

Po veljavni uredbi bodo obvezani vsi, ki nimajo svojih objektov-hiš priključenih na javno kanalizacijsko omrežje, do 31. decembra 2017 na lastne stroške zgraditi svoje čistilne naprave. Takšna naprava stane nekaj tisoč evrov. Sedaj so svoj lonček primaknila še nekatera komunalna podjetja, saj lastnike takšnih objektov silijo k podpisu pogodbe o pregledu in odvozu odpadnih voda, čeprav zakon tega ne predvideva.


07.10.2015

Čistilna Logatec

Lastnike hiš v bližini ponora Jačka v središču Logatca, kamor se stekajo prečiščene odplake iz tamkajšnje posodobljene in razširjene komunalne čistilne naprave, razburjajo večkratni pojavi snovi različnih barv, ki s temi vodami ponikajo v kraško podzemlje. Moti jih tudi hrup, ki ga povzroča naprava, na občini pa zagotavljajo, da bo ta po zaključku poskusnega obratovanja delovala povsem nemoteče.


30.09.2015

Pediatrična oskrba v Selški in Poljanski dolini

Preventivne preglede za otroke in mladostnike iz Selške in Poljanske doline bodo do nadaljnjega opravljali pediatri v škofjeloškem zdravstvenem domu. Strokovni kolegij za pediatrijo je namreč ocenil, da četudi obnovljeni, prostori zdravstvenih domov niso ustrezni.


Stran 12 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov