Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Brdo pri Kranju, leto po notranji reviziji poslovanja

15.12.2011


Gorenjski policisti so podali kazensko ovadbo zoper odgovorni osebi Javnega gospodarskega zavoda Brdo Protokolarne storitve, saj sta bili osumljeni zlorabe položaja in uradnih pravic, o čemer smo na Valu 202 poročali že pred dvema mesecema.

V nakup orientalske preproge vredne okoli 150.000 evrov naj bi bil vpleten tudi direktor zavoda Iztok Purič. Ta kazenske ovadbe ne komentira in trdi, da je bil JGZ Brdo ”zaveden v transparentnem poslu”. Kriminalisti pa nasprotno ugotavljajo, da so preprogo, za katero se je izkazalo, da ni ustrezala niti zahtevani kakovosti, preplačali za 70.000 evrov.

Najvišja protokolarna srečanja, vrhunske kongresne prireditve, posebne uradne in zasebne slovesnosti imajo svoje pravo mesto v naravnem okolju, pred čudovito kuliso gora – na Brdu pri Kranju. Tako piše na spletni strani javnega gospodarskega zavoda  Brdo. Pa je res vse tako lepo, kot se sliši?

Lani je bila na JGZ Brdo opravljena notranja revizija poslovanja za obdobje 20082009. Poročilo so pripravili notranji državni revizorji, ki jih je vodil Uroš Štuhec, podano mnenje o poslovanju zavoda pa je bilo negativno: ”Ugotovljene so bile številne nepravilnosti, nezakonitosti in sumi storjenih kaznivih dejan koruptivne narave ter zlorab položaja ali pravic.”

Prav tako pa revizor v poročilu predlaga podajo kazenskih ovadb zaradi suma storitve več kaznivih dejanj. ”Tudi mene je malo streslo, ko sem dobila revizijsko poročilo”, pravi generalna sekretarka vlade magistrica Helena Kamnar. Ugotovila je, da gre za probleme v izvajanju javnih naročil, s temi težavami pa naj bi se nenehno srečevali pri delovanji državnih organov. Od direktorja zavoda Brdo dr. Iztoka Puriča,  tam je direktor od leta 2001, je zahtevala popravljalne ukrepe, direktorja pa ni razrešila, ker je na kazniva dejanja obstajal zgolj sum.

Med najpomembnejšimi ukrepi so bili organizacija in sistematizacije delovnih mest, pri katerih so ukinili tudi delovno mesto vodje nabavnega trženja in s tem odpovedali delovno razmerje Majdi Markun. Drugi ukrep, ki so ga sprejeli v zavodu Brdo pa je bila zaposlitev notranjega revizorja.

Revizija revizije
Po poročilu revizije o poslovanju zavoda Brdo, ki jo je opravila notranja revizijska služba, ki jo je vodil Uroš Štuhec, so na zavodu naročili še eno revizijo, in sicer na zasebnem Inštitutu za javno finančno pravo. V prvi namreč naj ne bi bilo razvidno, kakšni ukrepi se predlagajo za rešitev storjenih napak.

Druga revizija, ki jo je vodila direktorica Inštituta za javno finančno pravo mag. Metka Cerar, pa se od prve precej razlikuje. ”Posamezni zapisi v poročilu so tudi precej dvoumni in pri bralcu, ki ni strokovnjak s področja javnih naročil, hitro pustijo vtis, da je naročnik ravnal povsem nezakonito, čeprav temu dejansko ni tako.” Uroš Štuhec pa na to, zakaj tako različni poročili, odgovarja: ”Skupna notranja revizijska služba uradno ni bila seznanjena z vsebino poročila, ki ga je pripravil inštitut. Ugotovitve revizijskega poročila SNRS so nesporno in ustrezno podprte z listinsko dokumentacijo in do danes niso bile ovržene. Glede na ugotovitve revizije SNRS, katere so bile potrjene tudi s strani zunanjih strokovnih izvedencev, nam ni znano čemu potreba po dodatnem mnenju inštituta.”

S primerom suma kaznivih dejanj na JGZ Brdo se že ukvarja policija,  o zadevi  so obveščeni tudi na Uradu generalnega državnega tožilca in na Uradu RS za nadzor proračuna, prav tako so postopek uvedli na Komisiji za preprečevanje korupcije. Ostane še računsko sodišče, kjer pa poročila revizije niso prejeli, saj se generalni sekretarki vlade Heleni Kamnar, ni zdelo potrebno, da jim pošlje poročilo, saj je želela le, da se ugotovi ali gre za utemeljen sum kaznivih dejanj.

Anonimna pisma
Ob vsej tej kolobociji pa moramo omeniti še eno zadevo, ki že nekaj časa pretresa, ne samo zavod Brdo pač pa tudi generalni sekretariat vlade. Krožijo namreč anonimke, ki jih je v poročilu revizije omenil tudi Uroš Štuhec. Anonimke omenjajo šokantne razmere v zavodu, teror direktorja, razne zabave funkcionarke z ministrstva za finance in čudne posle nekdanje vodje nabavnega trženja v zavodu Brdo. ”Tako si nekateri privoščijo vse najboljše in najdražje, mi pa moramo to obračunati, kot da bi jedli sendviče. Vse drugo pa knjižimo in obračunamo na protokol in preostale proračunske uporabnike. Praktično niti en postopek oddaje ni bil izveden zakonito. Vse mimo zakona.” Pod besedilom je podpis  – Delavci JGZ Brdo.

In o tem generalna sekretarka vlade mag. Helena Kamnar pravi, da čaka na to, kaj bodo pokazale preiskave o tem, ali je na tem kaj resnice, direktor Purič pa, da mu je vse skupaj čudno  in da ima s tistimi zaposlenimi, s katerimi dela, dobre odnose.

Ko smo prav o tem želeli vprašati zaposlene oziroma Alenko Benčina, ki je bila tudi v upravnem odboru v letih 2008 in 2009 kot predstavnica zaposlenih, in ki je v zavodu Brdo še vedno predstavnica sindikata, nam je odgovorila, da je za posredovanje informacij o delovanju JGZ Brdo pristojen direktor dr. Iztok Purič.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Brdo pri Kranju, leto po notranji reviziji poslovanja

15.12.2011


Gorenjski policisti so podali kazensko ovadbo zoper odgovorni osebi Javnega gospodarskega zavoda Brdo Protokolarne storitve, saj sta bili osumljeni zlorabe položaja in uradnih pravic, o čemer smo na Valu 202 poročali že pred dvema mesecema.

V nakup orientalske preproge vredne okoli 150.000 evrov naj bi bil vpleten tudi direktor zavoda Iztok Purič. Ta kazenske ovadbe ne komentira in trdi, da je bil JGZ Brdo ”zaveden v transparentnem poslu”. Kriminalisti pa nasprotno ugotavljajo, da so preprogo, za katero se je izkazalo, da ni ustrezala niti zahtevani kakovosti, preplačali za 70.000 evrov.

Najvišja protokolarna srečanja, vrhunske kongresne prireditve, posebne uradne in zasebne slovesnosti imajo svoje pravo mesto v naravnem okolju, pred čudovito kuliso gora – na Brdu pri Kranju. Tako piše na spletni strani javnega gospodarskega zavoda  Brdo. Pa je res vse tako lepo, kot se sliši?

Lani je bila na JGZ Brdo opravljena notranja revizija poslovanja za obdobje 20082009. Poročilo so pripravili notranji državni revizorji, ki jih je vodil Uroš Štuhec, podano mnenje o poslovanju zavoda pa je bilo negativno: ”Ugotovljene so bile številne nepravilnosti, nezakonitosti in sumi storjenih kaznivih dejan koruptivne narave ter zlorab položaja ali pravic.”

Prav tako pa revizor v poročilu predlaga podajo kazenskih ovadb zaradi suma storitve več kaznivih dejanj. ”Tudi mene je malo streslo, ko sem dobila revizijsko poročilo”, pravi generalna sekretarka vlade magistrica Helena Kamnar. Ugotovila je, da gre za probleme v izvajanju javnih naročil, s temi težavami pa naj bi se nenehno srečevali pri delovanji državnih organov. Od direktorja zavoda Brdo dr. Iztoka Puriča,  tam je direktor od leta 2001, je zahtevala popravljalne ukrepe, direktorja pa ni razrešila, ker je na kazniva dejanja obstajal zgolj sum.

Med najpomembnejšimi ukrepi so bili organizacija in sistematizacije delovnih mest, pri katerih so ukinili tudi delovno mesto vodje nabavnega trženja in s tem odpovedali delovno razmerje Majdi Markun. Drugi ukrep, ki so ga sprejeli v zavodu Brdo pa je bila zaposlitev notranjega revizorja.

Revizija revizije
Po poročilu revizije o poslovanju zavoda Brdo, ki jo je opravila notranja revizijska služba, ki jo je vodil Uroš Štuhec, so na zavodu naročili še eno revizijo, in sicer na zasebnem Inštitutu za javno finančno pravo. V prvi namreč naj ne bi bilo razvidno, kakšni ukrepi se predlagajo za rešitev storjenih napak.

Druga revizija, ki jo je vodila direktorica Inštituta za javno finančno pravo mag. Metka Cerar, pa se od prve precej razlikuje. ”Posamezni zapisi v poročilu so tudi precej dvoumni in pri bralcu, ki ni strokovnjak s področja javnih naročil, hitro pustijo vtis, da je naročnik ravnal povsem nezakonito, čeprav temu dejansko ni tako.” Uroš Štuhec pa na to, zakaj tako različni poročili, odgovarja: ”Skupna notranja revizijska služba uradno ni bila seznanjena z vsebino poročila, ki ga je pripravil inštitut. Ugotovitve revizijskega poročila SNRS so nesporno in ustrezno podprte z listinsko dokumentacijo in do danes niso bile ovržene. Glede na ugotovitve revizije SNRS, katere so bile potrjene tudi s strani zunanjih strokovnih izvedencev, nam ni znano čemu potreba po dodatnem mnenju inštituta.”

S primerom suma kaznivih dejanj na JGZ Brdo se že ukvarja policija,  o zadevi  so obveščeni tudi na Uradu generalnega državnega tožilca in na Uradu RS za nadzor proračuna, prav tako so postopek uvedli na Komisiji za preprečevanje korupcije. Ostane še računsko sodišče, kjer pa poročila revizije niso prejeli, saj se generalni sekretarki vlade Heleni Kamnar, ni zdelo potrebno, da jim pošlje poročilo, saj je želela le, da se ugotovi ali gre za utemeljen sum kaznivih dejanj.

Anonimna pisma
Ob vsej tej kolobociji pa moramo omeniti še eno zadevo, ki že nekaj časa pretresa, ne samo zavod Brdo pač pa tudi generalni sekretariat vlade. Krožijo namreč anonimke, ki jih je v poročilu revizije omenil tudi Uroš Štuhec. Anonimke omenjajo šokantne razmere v zavodu, teror direktorja, razne zabave funkcionarke z ministrstva za finance in čudne posle nekdanje vodje nabavnega trženja v zavodu Brdo. ”Tako si nekateri privoščijo vse najboljše in najdražje, mi pa moramo to obračunati, kot da bi jedli sendviče. Vse drugo pa knjižimo in obračunamo na protokol in preostale proračunske uporabnike. Praktično niti en postopek oddaje ni bil izveden zakonito. Vse mimo zakona.” Pod besedilom je podpis  – Delavci JGZ Brdo.

In o tem generalna sekretarka vlade mag. Helena Kamnar pravi, da čaka na to, kaj bodo pokazale preiskave o tem, ali je na tem kaj resnice, direktor Purič pa, da mu je vse skupaj čudno  in da ima s tistimi zaposlenimi, s katerimi dela, dobre odnose.

Ko smo prav o tem želeli vprašati zaposlene oziroma Alenko Benčina, ki je bila tudi v upravnem odboru v letih 2008 in 2009 kot predstavnica zaposlenih, in ki je v zavodu Brdo še vedno predstavnica sindikata, nam je odgovorila, da je za posredovanje informacij o delovanju JGZ Brdo pristojen direktor dr. Iztok Purič.


06.06.2018

Južna obvoznica na Ptuju?

Prebivalci ptujske Spuhlje vedno bolj glasno opozarjajo, da je tovornemu prometu, ki se od mejnih prehodov Zavrč in Središče ob Dravi vali čez to naselje proti notranjosti države, odklenkalo. Prometna nevarnost, hrup in slaba pretočnost so glavne težave, ki jih povzročajo tovornjaki. Spuhljani zato zahtevajo južno obvoznico Ptuja. Zakaj država nanjo ne pristane in bo raje sanirala zdajšnjo cesto?


30.05.2018

Hrup iz Litostroja

Prebivalci litostrojskega naselja v Šiški se že vrsto let pritožujejo nad hrupom in občasno celo smradom, ki prihaja iz tamkajšnje livarne in jeklarne. Pogovori med vodstvom podjetja in prebivalci so se zdeli kot dialog gluhih. Oboji so s svojimi meritvami hrupa dokazovali svoj prav. Dokler se ni v dialog vključila še tretja stran in meritve so ponovili. Na rezultate še čakajo, a medtem je življenje na območju starega Litostroja postalo znosnejše, manj hrupno. Po industrijskem delu Šiške se je sprehodil Marjan Vešligaj.


23.05.2018

Nihče si ne zasluži take obravnave

Varovani oddelki posebnih socialno varstvenih zavodov so polni, ljudje spijo na improviziranih ležiščih na tleh jedilnic, hodnikov, v sobah za privezovanje,… Sodišča na varovane oddelke nameščajo tudi ljudi, ki tja ne spadajo. Zavodi gradijo nove kapacitete, kar pa je v nasprotju z zavezami glede deinstitucionalizacije, za izvedbo katere ima država na voljo 58 milijonov evrov evropskih sredstev.


16.05.2018

Zaraščene struge – katastrofalna poplavna varnost

Več kot 250 zalitih kleti, uničeni vrtni in njivski nasadi, predvsem pa velikanska materialna škoda. To je izkupiček silovitega neurja, ki je pred desetimi dnevi prizadelo Ptuj z okolico. Toda posledice bi bile veliko manjše, če bi pristojni poskrbeli za učinkovito odvajanje meteornih vod, koncesionarji pa za vzdrževanje vodotokov, menijo domačini. Še več, prepričani so, da odgovorni popuščajo okoljevarstvenikom, ki ne dovolijo košnje vodotokov, in pustijo, da se struge nenadzorovano zaraščajo s travo, grmovjem in celo drevjem, zato je poplavna varnost katastrofalna. Ali imajo domačini prav? So očitki okoljevarstvenikom utemeljeni? Ali so vzdrževalna dela koncesionarja pri vodotokih ustrezna?


09.05.2018

Ko podatki dobijo svojo ceno

Če želite biti tudi v prihodnje deležni ugodnosti, ki vam jih nudi članstvo v našem klubu, potem odkljukajte… podobna sporočila prejemamo potrošniki skoraj vsak dan. Podjetja prilagajajo zbirke podatkov in ureditve v skladu z uredbo, ki začne veljati 25. maja. Pa vemo, kateri naši podatki so v posameznih bazah, kaj z njimi lahko naredimo, kaj dobrega prinašajo nova pravila varstva osebnih podatkov? Jih lahko prenesemo drugam ali morda celo prodamo? Zoran Savin, direktor zavoda IAB Slovenija bo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.


25.04.2018

Bomo za praznike spet stali v kolonah?

Med prvomajskimi prazniki gre ponovno pričakovati "preseljevanje naroda", tako da bo na naših cestah zagotovo zelo veliko prometa.


18.04.2018

Do boljše podtalnice tudi s kanalizacijskim vodom čez vodovarstveno območje

Izjemno obsežen in zahteven projekt, ki odpira številna izvedbena, pa tudi okoljska vprašanja


11.04.2018

Graditelja hiše v primežu sosedov in nezakonitega upravnega postopka

Imate zemljišče, pravnomočno gradbeno dovoljenje, lastništvo nad dostopno potjo, ki se navezuje na javno cesto, in že zakopljete prvo lopato za graditev stanovanjske hiše. Potem pa kot strela z jasnega udarijo nekoliko bolj oddaljeni sosedje in predlagajo obnovitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja.


04.04.2018

Kulturni festivali obsojeni na propad

Rezultati javnega razpisa za dodeljevanja državnih sredstev za različne kulturne festivale je vnovič razburil javnost.


28.03.2018

Požarno varnost uravnava trg 2

Prejšnji teden smo v oddaji Požarno varnost uravnava trg izpostavili liberalizacijo področja požarne varnosti pri graditvi objektov. Ali je država spremenila pogled na vsebinski nadzor kot na nepotrebno administrativno oviro? V tokratni oddaji boste slišali tudi direktorja Kemisa Emila Nanuta. Zakaj v delu, kjer je zagorelo, ni bilo avtomatskih požarnih naprav in kaj načrtuje Kemis v prihodnje?


21.03.2018

Požarno varnost uravnava trg

Število požarov v Sloveniji se povečuje, razlogov je več, eden od pomembnih pa je po mnenju sogovornikov tudi umikanje države s področja požarne varnosti in opuščanje nadzora. Na lokacijah, kjer skladiščijo odpadke, je velik požar statistično mogoče pričakovati enkrat na 50 let. Samo lani so se zgodili trije.


14.03.2018

Težave s sistemom alarmiranja na Gorenjskem

Operaterji regijskega centra za obveščanje v Kranju, ki pokriva območje celotne Gorenjske, so imeli zadnje štiri mesece veliko težave z občasnim nedelovanjem tihega alarmiranja preko pozivnikov. Napake na sistemu alarmiranja bi imele lahko hude posledice za življenje ljudi in premoženje na Gorenjskem, na kar opozarjajo predvsem prostovoljni gasilci. K sreči v času odpovedi sistema ni bilo zahtevnih posredovanj. Prostovoljni gasilci opozarjajo, da je negotovo delovanje sistema za tiho alarmiranje nedopustno in nesprejemljivo, napake pa so stresne tudi za delo operaterjev. Za delovanje sistema skrbi država. Na upravi za zaščito za reševanje, kjer se zavedajo odgovornosti in morebitnih posledic, zagotavljajo, da je zdaj napaka na zahtevnem sistemu tihega alarmiranja odpravljena. Žulj je pripravila Aljana JOCIF.


07.03.2018

Rdeči alarm ob razmerah v domih za starejše

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


28.02.2018

Gospa je imela v hladilniku le mačjo hrano. To je dobila zastonj in le to je lahko jedla

Revščina upokojencev ni posledica gospodarske krize, pač pa popolnoma zgrešenih politik


21.02.2018

Televizijski kvizi, ki ne prinašajo nagrade, ampak le izjemno visok račun za telefon

Na videz enostavno rešljiva uganka ali vprašanje, mikavna denarna nagrada in v drobnem tisku zapisani pogoji sodelovanja v nagradnih igrah. To je dobro znan recept nekaterih televizijskih kvizov, ki pa sodelujočim praviloma ne prinesejo nagrade, ampak le izjemno visok račun za telefonske storitve. Kakšne pasti skriva sodelovanje v takšnih igrah, ali izdajatelji izkoriščajo naivnost sodelujočih in kako dobro so ti sploh seznanjeni s pogoji sodelovanja? Ali država to sploh nadzoruje?


07.02.2018

Parkiranje v bližini bolnišnice v Šempetru – misija nemogoče!

V bližini splošne bolnišnice v Šempetru pri Gorici je eden največjih izzivov za bolnike in njihove svojce, ne kako priti do zdravnika, ampak kam parkirati ali le za nekaj minut ustaviti svoje vozilo. Mirujoči promet v okolici osrednje zdravstvene ustanove na severnem Primorskem je kaotičen. Zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov imajo poleg bolnikov in obiskovalcev težave tudi dostavne in interventne službe, da o zaposlenih niti ne govorimo. Po dograditvi urgentnega centra se stanje ni izboljšalo, še več – ker so odstranili zapornice, ki so prej ločevale notranje od zunanjega območja bolnišnice, je težav še več. Občinskim redarjem je v zadnjem času sicer uspelo nekoliko urediti razmere. Rešitve išče tudi vodstvo bolnišnice, a pritožb zaradi pomanjkanja parkirnih mest in anarhije pri parkiranju ne manjka


31.01.2018

Kemis – bolezni se bodo lahko pojavile šele čez leta

Poročilo razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom.


24.01.2018

Viagogo ali ViaNOgo

Viagogo je spletni preprodajalec vstopnic za največje glasbene in športne dogodke, ki zavaja in goljufa potrošnike po vsem svetu, tudi v Sloveniji.


17.01.2018

Intimnopartnerski umori žensk so “napovedana” kazniva dejanja

V Sloveniji približno polovico vseh umorov in poskusov umorov žensk povzročijo njihovi nekdanji ali sedanji zakonci oziroma intimni partnerji – od sedem do deset primerov na leto. Za žensko je najbolj verjetno, da bo umorjena doma, pri moških pa gre največkrat za umore zunaj doma, vendar so storilci znanci. Sociologinja doktorica Jasna Podreka je na podlagi raziskave konkretnih pravnomočno zaključenih sodnih primerov ugotovila, da gre pri umorih žensk, ki so jih zagrešili intimni partnerji, za napovedana dejanja, ki so sledila dolgoletnemu nasilju. Poglavitni povodi in motivi za umor so v več kot polovici primerov povezani prav z odločitvijo ženske, da se nasilnemu partnerju upre ali nasilno razmerje pretrga.


10.01.2018

Anonimne prijave kot sredstvo diskreditacije

Zaposleni v vzgoji in izobraževanju opozarjajo na problem anonimnih prijav na inšpektorat za šolstvo


Stran 6 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov