Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Brdo pri Kranju, leto po notranji reviziji poslovanja

15.12.2011


Gorenjski policisti so podali kazensko ovadbo zoper odgovorni osebi Javnega gospodarskega zavoda Brdo Protokolarne storitve, saj sta bili osumljeni zlorabe položaja in uradnih pravic, o čemer smo na Valu 202 poročali že pred dvema mesecema.

V nakup orientalske preproge vredne okoli 150.000 evrov naj bi bil vpleten tudi direktor zavoda Iztok Purič. Ta kazenske ovadbe ne komentira in trdi, da je bil JGZ Brdo ”zaveden v transparentnem poslu”. Kriminalisti pa nasprotno ugotavljajo, da so preprogo, za katero se je izkazalo, da ni ustrezala niti zahtevani kakovosti, preplačali za 70.000 evrov.

Najvišja protokolarna srečanja, vrhunske kongresne prireditve, posebne uradne in zasebne slovesnosti imajo svoje pravo mesto v naravnem okolju, pred čudovito kuliso gora – na Brdu pri Kranju. Tako piše na spletni strani javnega gospodarskega zavoda  Brdo. Pa je res vse tako lepo, kot se sliši?

Lani je bila na JGZ Brdo opravljena notranja revizija poslovanja za obdobje 20082009. Poročilo so pripravili notranji državni revizorji, ki jih je vodil Uroš Štuhec, podano mnenje o poslovanju zavoda pa je bilo negativno: ”Ugotovljene so bile številne nepravilnosti, nezakonitosti in sumi storjenih kaznivih dejan koruptivne narave ter zlorab položaja ali pravic.”

Prav tako pa revizor v poročilu predlaga podajo kazenskih ovadb zaradi suma storitve več kaznivih dejanj. ”Tudi mene je malo streslo, ko sem dobila revizijsko poročilo”, pravi generalna sekretarka vlade magistrica Helena Kamnar. Ugotovila je, da gre za probleme v izvajanju javnih naročil, s temi težavami pa naj bi se nenehno srečevali pri delovanji državnih organov. Od direktorja zavoda Brdo dr. Iztoka Puriča,  tam je direktor od leta 2001, je zahtevala popravljalne ukrepe, direktorja pa ni razrešila, ker je na kazniva dejanja obstajal zgolj sum.

Med najpomembnejšimi ukrepi so bili organizacija in sistematizacije delovnih mest, pri katerih so ukinili tudi delovno mesto vodje nabavnega trženja in s tem odpovedali delovno razmerje Majdi Markun. Drugi ukrep, ki so ga sprejeli v zavodu Brdo pa je bila zaposlitev notranjega revizorja.

Revizija revizije
Po poročilu revizije o poslovanju zavoda Brdo, ki jo je opravila notranja revizijska služba, ki jo je vodil Uroš Štuhec, so na zavodu naročili še eno revizijo, in sicer na zasebnem Inštitutu za javno finančno pravo. V prvi namreč naj ne bi bilo razvidno, kakšni ukrepi se predlagajo za rešitev storjenih napak.

Druga revizija, ki jo je vodila direktorica Inštituta za javno finančno pravo mag. Metka Cerar, pa se od prve precej razlikuje. ”Posamezni zapisi v poročilu so tudi precej dvoumni in pri bralcu, ki ni strokovnjak s področja javnih naročil, hitro pustijo vtis, da je naročnik ravnal povsem nezakonito, čeprav temu dejansko ni tako.” Uroš Štuhec pa na to, zakaj tako različni poročili, odgovarja: ”Skupna notranja revizijska služba uradno ni bila seznanjena z vsebino poročila, ki ga je pripravil inštitut. Ugotovitve revizijskega poročila SNRS so nesporno in ustrezno podprte z listinsko dokumentacijo in do danes niso bile ovržene. Glede na ugotovitve revizije SNRS, katere so bile potrjene tudi s strani zunanjih strokovnih izvedencev, nam ni znano čemu potreba po dodatnem mnenju inštituta.”

S primerom suma kaznivih dejanj na JGZ Brdo se že ukvarja policija,  o zadevi  so obveščeni tudi na Uradu generalnega državnega tožilca in na Uradu RS za nadzor proračuna, prav tako so postopek uvedli na Komisiji za preprečevanje korupcije. Ostane še računsko sodišče, kjer pa poročila revizije niso prejeli, saj se generalni sekretarki vlade Heleni Kamnar, ni zdelo potrebno, da jim pošlje poročilo, saj je želela le, da se ugotovi ali gre za utemeljen sum kaznivih dejanj.

Anonimna pisma
Ob vsej tej kolobociji pa moramo omeniti še eno zadevo, ki že nekaj časa pretresa, ne samo zavod Brdo pač pa tudi generalni sekretariat vlade. Krožijo namreč anonimke, ki jih je v poročilu revizije omenil tudi Uroš Štuhec. Anonimke omenjajo šokantne razmere v zavodu, teror direktorja, razne zabave funkcionarke z ministrstva za finance in čudne posle nekdanje vodje nabavnega trženja v zavodu Brdo. ”Tako si nekateri privoščijo vse najboljše in najdražje, mi pa moramo to obračunati, kot da bi jedli sendviče. Vse drugo pa knjižimo in obračunamo na protokol in preostale proračunske uporabnike. Praktično niti en postopek oddaje ni bil izveden zakonito. Vse mimo zakona.” Pod besedilom je podpis  – Delavci JGZ Brdo.

In o tem generalna sekretarka vlade mag. Helena Kamnar pravi, da čaka na to, kaj bodo pokazale preiskave o tem, ali je na tem kaj resnice, direktor Purič pa, da mu je vse skupaj čudno  in da ima s tistimi zaposlenimi, s katerimi dela, dobre odnose.

Ko smo prav o tem želeli vprašati zaposlene oziroma Alenko Benčina, ki je bila tudi v upravnem odboru v letih 2008 in 2009 kot predstavnica zaposlenih, in ki je v zavodu Brdo še vedno predstavnica sindikata, nam je odgovorila, da je za posredovanje informacij o delovanju JGZ Brdo pristojen direktor dr. Iztok Purič.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Brdo pri Kranju, leto po notranji reviziji poslovanja

15.12.2011


Gorenjski policisti so podali kazensko ovadbo zoper odgovorni osebi Javnega gospodarskega zavoda Brdo Protokolarne storitve, saj sta bili osumljeni zlorabe položaja in uradnih pravic, o čemer smo na Valu 202 poročali že pred dvema mesecema.

V nakup orientalske preproge vredne okoli 150.000 evrov naj bi bil vpleten tudi direktor zavoda Iztok Purič. Ta kazenske ovadbe ne komentira in trdi, da je bil JGZ Brdo ”zaveden v transparentnem poslu”. Kriminalisti pa nasprotno ugotavljajo, da so preprogo, za katero se je izkazalo, da ni ustrezala niti zahtevani kakovosti, preplačali za 70.000 evrov.

Najvišja protokolarna srečanja, vrhunske kongresne prireditve, posebne uradne in zasebne slovesnosti imajo svoje pravo mesto v naravnem okolju, pred čudovito kuliso gora – na Brdu pri Kranju. Tako piše na spletni strani javnega gospodarskega zavoda  Brdo. Pa je res vse tako lepo, kot se sliši?

Lani je bila na JGZ Brdo opravljena notranja revizija poslovanja za obdobje 20082009. Poročilo so pripravili notranji državni revizorji, ki jih je vodil Uroš Štuhec, podano mnenje o poslovanju zavoda pa je bilo negativno: ”Ugotovljene so bile številne nepravilnosti, nezakonitosti in sumi storjenih kaznivih dejan koruptivne narave ter zlorab položaja ali pravic.”

Prav tako pa revizor v poročilu predlaga podajo kazenskih ovadb zaradi suma storitve več kaznivih dejanj. ”Tudi mene je malo streslo, ko sem dobila revizijsko poročilo”, pravi generalna sekretarka vlade magistrica Helena Kamnar. Ugotovila je, da gre za probleme v izvajanju javnih naročil, s temi težavami pa naj bi se nenehno srečevali pri delovanji državnih organov. Od direktorja zavoda Brdo dr. Iztoka Puriča,  tam je direktor od leta 2001, je zahtevala popravljalne ukrepe, direktorja pa ni razrešila, ker je na kazniva dejanja obstajal zgolj sum.

Med najpomembnejšimi ukrepi so bili organizacija in sistematizacije delovnih mest, pri katerih so ukinili tudi delovno mesto vodje nabavnega trženja in s tem odpovedali delovno razmerje Majdi Markun. Drugi ukrep, ki so ga sprejeli v zavodu Brdo pa je bila zaposlitev notranjega revizorja.

Revizija revizije
Po poročilu revizije o poslovanju zavoda Brdo, ki jo je opravila notranja revizijska služba, ki jo je vodil Uroš Štuhec, so na zavodu naročili še eno revizijo, in sicer na zasebnem Inštitutu za javno finančno pravo. V prvi namreč naj ne bi bilo razvidno, kakšni ukrepi se predlagajo za rešitev storjenih napak.

Druga revizija, ki jo je vodila direktorica Inštituta za javno finančno pravo mag. Metka Cerar, pa se od prve precej razlikuje. ”Posamezni zapisi v poročilu so tudi precej dvoumni in pri bralcu, ki ni strokovnjak s področja javnih naročil, hitro pustijo vtis, da je naročnik ravnal povsem nezakonito, čeprav temu dejansko ni tako.” Uroš Štuhec pa na to, zakaj tako različni poročili, odgovarja: ”Skupna notranja revizijska služba uradno ni bila seznanjena z vsebino poročila, ki ga je pripravil inštitut. Ugotovitve revizijskega poročila SNRS so nesporno in ustrezno podprte z listinsko dokumentacijo in do danes niso bile ovržene. Glede na ugotovitve revizije SNRS, katere so bile potrjene tudi s strani zunanjih strokovnih izvedencev, nam ni znano čemu potreba po dodatnem mnenju inštituta.”

S primerom suma kaznivih dejanj na JGZ Brdo se že ukvarja policija,  o zadevi  so obveščeni tudi na Uradu generalnega državnega tožilca in na Uradu RS za nadzor proračuna, prav tako so postopek uvedli na Komisiji za preprečevanje korupcije. Ostane še računsko sodišče, kjer pa poročila revizije niso prejeli, saj se generalni sekretarki vlade Heleni Kamnar, ni zdelo potrebno, da jim pošlje poročilo, saj je želela le, da se ugotovi ali gre za utemeljen sum kaznivih dejanj.

Anonimna pisma
Ob vsej tej kolobociji pa moramo omeniti še eno zadevo, ki že nekaj časa pretresa, ne samo zavod Brdo pač pa tudi generalni sekretariat vlade. Krožijo namreč anonimke, ki jih je v poročilu revizije omenil tudi Uroš Štuhec. Anonimke omenjajo šokantne razmere v zavodu, teror direktorja, razne zabave funkcionarke z ministrstva za finance in čudne posle nekdanje vodje nabavnega trženja v zavodu Brdo. ”Tako si nekateri privoščijo vse najboljše in najdražje, mi pa moramo to obračunati, kot da bi jedli sendviče. Vse drugo pa knjižimo in obračunamo na protokol in preostale proračunske uporabnike. Praktično niti en postopek oddaje ni bil izveden zakonito. Vse mimo zakona.” Pod besedilom je podpis  – Delavci JGZ Brdo.

In o tem generalna sekretarka vlade mag. Helena Kamnar pravi, da čaka na to, kaj bodo pokazale preiskave o tem, ali je na tem kaj resnice, direktor Purič pa, da mu je vse skupaj čudno  in da ima s tistimi zaposlenimi, s katerimi dela, dobre odnose.

Ko smo prav o tem želeli vprašati zaposlene oziroma Alenko Benčina, ki je bila tudi v upravnem odboru v letih 2008 in 2009 kot predstavnica zaposlenih, in ki je v zavodu Brdo še vedno predstavnica sindikata, nam je odgovorila, da je za posredovanje informacij o delovanju JGZ Brdo pristojen direktor dr. Iztok Purič.


17.10.2018

Strošek ukrepov proti podnebnim spremembam

Prejšnji teden je v oddaji Vroči mikrofon predstavnik ministrstva za infrastrukturo Jože Dimnik izpostavil, da bi Slovenija, če bi želeli doseči cilj, da bi omejili dvig globalne temperature do konca stoletja na 1,5 stopinje Celzija, morala vložiti 14 milijard evrov letno. V današnji oddaji Kje pa vas čevelj žuli Gorazd Rečnik preverja, kakšne so realnejše številke. Medvladni forum za podnebne spremembe je v poročilu prejšnji teden izpostavil tudi nujnost drastičnih družbenih sprememb, če bomo želeli preprečiti najbolj črne podnebne scenarije.


10.10.2018

Sredstev za subvencije in posojila je dovolj

Eko sklad že več kot četrt stoletja spodbuja naložbe v zeleno prihodnost, večina pa ga pozna predvsem po subvencijah in kreditih za različne ukrepe na področju učinkovite rabe energije. Z direktorjem sklada mag. Hinkom Šolincem smo govorili o tem, kateri ukrepi so bili v obdobju delovanja najbolj priljubljeni, in o zamudah pri obravnavi vlog, s katerimi se spoprijemajo v zadnjem času. Predstavili smo tudi niz aktualnih spodbud, ki so na voljo občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov in večje energijske učinkovitosti stavb.


03.10.2018

Pomanjkanje stanovanj zaradi nevidne roke trga

Katastrofalno stanje na področju stanovanjske oskrbe je posledica dolgoletne odsotnosti resne stanovanjske politike. Prevladala je namreč mantra, da bo vse uredila nevidna roka trga, kar pa se je seveda izkazalo za zelo zgrešeno. Eden od simptomov je dodeljevanje neprofitnih stanovanj mladim upravičencem prek žreba v Ljubljani. Kakšne so možnosti za razmah alternativnih oblik reševanja stanovanjske problematike, kot je zadružništvo?


26.09.2018

Največje tveganje so igle na tleh

Varne sobe dokazano preprečujejo smrti uporabnikov drog, prenašanje virusov HIV, hepatitisa in bakterijskih okužb ter zmanjšujejo uživanje drog na javnih mestih. Trenutno pa odvisniki uporabljajo droge tudi po parkih, javnih straniščih, lokalih in drugje. Posledice tega je, da marsikje ostane tudi pribor za injiciranje. Zakaj v Sloveniji še vedno ni varne sobe?


19.09.2018

Barva peletov ne pove nič o njihovi kakovosti

V Sloveniji se vse več gospodinjstev ogreva z lesnimi peleti, njihova proizvodnja narašča. Test, ki ga je v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije opravila Zveza potrošnikov Slovenije, je pokazal, da so razlike v kakovosti peletov še vedno zelo velike. Štirje odstotki vzorcev v niso ustrezali označenemu razredu, na trgu se pojavljajo celo ponarejeni certifikati.


12.09.2018

Vožnja pod vplivom opojnih snovi/zdravil, prepovedane droge

Približno dve desetletji policisti poleg alkoholiziranosti preverjajo tudi vpliv drugih opojnih snovi, kot so psihoaktivna zdravila ali prepovedane droge- na vožnjo v cestnem prometu. Kakšne so metode prometnih policistov in kako verodostojni rezultati preverjanja. Če smo pri alkoholiziranosti že desetletja navajeni na ugotovljene mejne vrednosti , le-teh pri opojnih drogah še niso dokončno dognali. Dokazno preverjanje zato sloni na metabolitih oz. presnovkih po slovensko - kar pa vse pogosteje vodi tudi do krivic. Nekateri presnovki ostanejo v krvi ali drugih telesnih tekočinah tudi več mesecev po zadnjem zaužitju - in seveda že dolgo ne vplivajo več na vozne sposobnosti preiskovancev.


05.09.2018

Akcija Očistimo gore, tokrat pod Triglavom

V akciji Očistimo gore, ki se ji je pridružilo kar nekaj organizacij, med drugimi Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, ZRC SAZU, Triglavski narodni park, ARSO, pa tudi Planinsko društvo Ljubljana Matica in drugi so v okolici Kredarice in Triglavskih podov nabrali 380 kilogramov odpadkov, po devetih letih od začetka projekta pa so naše gore lažje za kar 30 ton odpadkov.


29.08.2018

Namesto brezplačne promocije so filmarjem v Lipici hoteli zaračunati 28.000 evrov

Slovenija z zamudo vabi tuje producente z denarnimi povračili in se kot filmska lokacija promovira na velikih filmskih festivalih. Pri nas je svoj novi film Ne boj se, če te objamem tri dni nameraval snemati tudi z oskarjem nagrajeni italijanski režiser Gabriele Salvatores, toda v Lipici velike priložnosti niso prepoznali. Zakaj država vlaga sredstva za promocijo, če potem državno podjetje s svojim odnosom tuje producente odganja?


22.08.2018

Tudi v Sloveniji nekateri proizvajalci živil niso idealni

Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vsako leto ugotavlja številne nepravilnosti. Največ napak je bilo pri označbi porekla. V letu 2017 je inšpekcija preiskala tudi 894 vzorcev živil na vsebnost ostankov pesticidov. Direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak ugotavlja, da ima inšpekcija še veliko dela pri učinkovitosti nadzora nad prodajo sadja in zelenjave na stojnicah.


15.08.2018

V UKC 77 medicinskih sester manj kot ob začetku leta

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je do konca julija delovno razmerje prenehalo 127 medicinskim sestram, od tega je bili 13 upokojitev in 110 sporazumih odpovedi delovnih razmerij. V tujini so neprimerno boljši pogoji dela in veliko višje plače. Podpredsednica sindikata delavcev zdravstvene nege Slovenije Blanka Pust, ki v UKC dela že več kot 30 let, pravi, da razmere še nikoli niso bile tako slabe.


08.08.2018

Razcvet kulturne dediščine ali boj za preživetje?

Ob evropskem letu kulturne dediščine pri Evropski komisiji v ospredje postavljajo tudi krepitev prispevka evropske kulturne dediščine h gospodarski rasti. Kako realen je izziv če vemo, da se pri nas delež javnih sredstev za ohranjanje dediščine zmanjšuje? Bi ne bilo smiselno prej govoriti o krepitvi prispevka, ki ga kulturna dediščina pri nas potrebuje za preživetje? Več je Boris Žgajnar izvedel v pogovoru z dr. Robertom Peskarjem, generalnim konservatorjem na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.


01.08.2018

Dokumenti za brezskrbno vožnjo v tujini

Odkar je Slovenija del Evropske unije, smo se vozniki razvadili, da je večina potovanj z avtomobilom znotraj držav EU razmeroma preprosta. Voznik poleg veljavnega vozniškega dovoljenja in osebne izkaznice ne potrebuje nobenih drugih dokumentov. A ko prestopimo meje EU, se stvari lahko hitro zapletejo. Marsikdo je že debelo pogledal, ko so ga bosanski mejni organi vprašali, ali ima zeleno karto ali pa je makedonski policist recimo zahteval dovoljenje za vožnjo vozila v tujini, če voznik ni bil lastnik vozila. Po Evropi vsaj mednarodnega vozniškega dovoljenja ne potrebujemo, če pa gremo v malo bolj oddaljene dežele, pa je to v večini držav obvezno ali vsaj priporočljivo. A katero je pravo: tisto, izdano po Ženevski ali Dunajski konvenciji?


25.07.2018

dipl.prav. in manag. infra in neprem.

Odgovor na vprašanje o izobrazbi sploh ni tako enostaven, kot se nam zdi v prvem hipu. Če bi sledili zakonodaji, bi morali namreč odgovoriti v skladu s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (SOK), ki velja že dve leti. S tem ogrodjem smo v evropskem in svetovnem prostoru s svojimi šolskimi listinami bolj primerljivi in prevedljivi. SOK je sistem za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide. Raven 1 pomeni zaključeno osnovno šolo, raven 2, da imamo poleg zaključnega spričevala osnovne šole tudi certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji … Raven 10 je diploma tretje stopnje oziroma doktorat znanosti. Slovensko ogrodje kvalifikacij imamo, posvojili in udomačili pa ga še nismo …


18.07.2018

Odstreli volkov v nasprotju z razsodbami sodišča

Ministrstvo za okolje in prostor v odloku o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave od 1. oktobra do 30. septembra 2019 predvideva odvzem 200 rjavih medvedov in 11 volkov. V društvu Dinaricum, opozarjajo, da se v odloku preveč usmerja na odstrel, pozablja pa se na preventivne dejavnosti.


11.07.2018

Tudi obraz je osebni podatek

Poleti se razgaljamo na vse mogoče načine, tudi na fotografijah in video posnetkih, ki nam nekoč lahko naredijo škodo. Vedno več kamer je nameščenih tudi na javnih mestih. Premalo se zavedamo, da so tudi naši obrazi osebni podatek. Kaj vse lahko počno kamere z našimi obrazi in teleščki in kje so meje? Gost: Andrej Tomšič, Urad Informacijske pooblaščenke. “Zasebnost moramo razumeti kot moč odločanja. Napredni video nadzor je sposoben prepoznati tudi naš obraz. To prinaša tudi slabosti. Primeri s Kitajske nam kažejo, v katero smer ne želimo.”


04.07.2018

Neodvisno in nepristransko testiranje izdelkov

Razmislek o pomenu neodvisnega in nepristranskega testiranja izdelkov, za katerega skrbijo potrošniške organizacije. Ker je primerjalno testiranje zahteven strokovni in finančni zalogaj, so se združile v mednarodni konzorcij za raziskovanje in testiranje, katerega članica je tudi Zveza potrošnikov Slovenije.


27.06.2018

Vodovod med javnim in zasebnim interesom

V naselju Lokvica na goriškem Krasu je vzpostavitev javnega vodovoda pred dobrimi tridesetimi leti prinesla veliko olajšanje. A ob navdušenju se z občino takrat niso dogovorili za odškodnine in ureditev služnosti. Zato primerov, ko javni vodovod poteka čez zasebne parcele na Krasu, ni malo. Eden takih je pri Bogdanu Jazbecu, ki je zapuščeno domačijo na Lokvici kupil štiri leta po zgraditvi vodovoda in med obnovitvenimi deli ugotovil, da del trase z vodovodnimi cevmi poteka čez njegovo zemljišče in ne ob robu občinske ceste, kot so predvideli načrti. Vse od takrat si prizadeva urediti to problematiko. Z njo so na občini Miren-Kostanjevica dobro seznanjeni, toda denarja za prestavitev vodovoda ni, zapleta pa se tudi s pridobitvijo služnosti.


20.06.2018

Celoten pogovor: Boštjan Šefic

V zadnjih mesecih so že ob nekoliko povečanem prehodu meje v azilnem domu v Ljubljani ljudi drug ob drugem nameščali tudi v večnamenskih prostorih. Nenadoma je začelo prihajati vse manj ljudi, istočasno pa so ljudje v Bosni in Hercegovini začeli poročati, da v Sloveniji niso smeli niti zaprositi za azil. Boštjan Šefic na notranjem ministrstvu tako imenovane "push-backe", ki jih mednarodno pravo prepoveduje, kategorično zanika. Objavljamo celoten pogovor z državnim sekretarjem na Ministrstvu za notranje zadeve Boštjanom Šeficem. Pogovarjal se je Gorazd Rečnik.


20.06.2018

Ministrstvo zanika “push-backe”

V zadnjih mesecih so že ob nekoliko povečanem prehodu meje v azilnem domu v Ljubljani ljudi drug ob drugem nameščali tudi v večnamenskih prostorih. Nenadoma je začelo prihajati vse manj ljudi, istočasno pa so ljudje v Bosni in Hercegovini začeli poročati, da v Sloveniji niso smeli niti zaprositi za azil. Boštjan Šefic na notranjem ministrstvu tako imenovane “push-backe”, ki jih mednarodno pravo prepoveduje, kategorično zanika. Tudi o načrtih za postavitev dodatnih panelnih ovir na meji in o dejanskih stroških za prosilca za azil v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.


13.06.2018

Kupi odpadne embalaže

Na dvoriščih komunalnih podjetij je kar 6.000 ton mešane odpadne embalaže. Če bodo družbe za ravnanje z odpadki še naprej omejevale prevzem, se bo do konca leta nabralo kar 40.000 ton neprevzete odpadne embalaže.


Stran 5 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov