Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Brdo pri Kranju, leto po notranji reviziji poslovanja

15.12.2011


Gorenjski policisti so podali kazensko ovadbo zoper odgovorni osebi Javnega gospodarskega zavoda Brdo Protokolarne storitve, saj sta bili osumljeni zlorabe položaja in uradnih pravic, o čemer smo na Valu 202 poročali že pred dvema mesecema.

V nakup orientalske preproge vredne okoli 150.000 evrov naj bi bil vpleten tudi direktor zavoda Iztok Purič. Ta kazenske ovadbe ne komentira in trdi, da je bil JGZ Brdo ”zaveden v transparentnem poslu”. Kriminalisti pa nasprotno ugotavljajo, da so preprogo, za katero se je izkazalo, da ni ustrezala niti zahtevani kakovosti, preplačali za 70.000 evrov.

Najvišja protokolarna srečanja, vrhunske kongresne prireditve, posebne uradne in zasebne slovesnosti imajo svoje pravo mesto v naravnem okolju, pred čudovito kuliso gora – na Brdu pri Kranju. Tako piše na spletni strani javnega gospodarskega zavoda  Brdo. Pa je res vse tako lepo, kot se sliši?

Lani je bila na JGZ Brdo opravljena notranja revizija poslovanja za obdobje 20082009. Poročilo so pripravili notranji državni revizorji, ki jih je vodil Uroš Štuhec, podano mnenje o poslovanju zavoda pa je bilo negativno: ”Ugotovljene so bile številne nepravilnosti, nezakonitosti in sumi storjenih kaznivih dejan koruptivne narave ter zlorab položaja ali pravic.”

Prav tako pa revizor v poročilu predlaga podajo kazenskih ovadb zaradi suma storitve več kaznivih dejanj. ”Tudi mene je malo streslo, ko sem dobila revizijsko poročilo”, pravi generalna sekretarka vlade magistrica Helena Kamnar. Ugotovila je, da gre za probleme v izvajanju javnih naročil, s temi težavami pa naj bi se nenehno srečevali pri delovanji državnih organov. Od direktorja zavoda Brdo dr. Iztoka Puriča,  tam je direktor od leta 2001, je zahtevala popravljalne ukrepe, direktorja pa ni razrešila, ker je na kazniva dejanja obstajal zgolj sum.

Med najpomembnejšimi ukrepi so bili organizacija in sistematizacije delovnih mest, pri katerih so ukinili tudi delovno mesto vodje nabavnega trženja in s tem odpovedali delovno razmerje Majdi Markun. Drugi ukrep, ki so ga sprejeli v zavodu Brdo pa je bila zaposlitev notranjega revizorja.

Revizija revizije
Po poročilu revizije o poslovanju zavoda Brdo, ki jo je opravila notranja revizijska služba, ki jo je vodil Uroš Štuhec, so na zavodu naročili še eno revizijo, in sicer na zasebnem Inštitutu za javno finančno pravo. V prvi namreč naj ne bi bilo razvidno, kakšni ukrepi se predlagajo za rešitev storjenih napak.

Druga revizija, ki jo je vodila direktorica Inštituta za javno finančno pravo mag. Metka Cerar, pa se od prve precej razlikuje. ”Posamezni zapisi v poročilu so tudi precej dvoumni in pri bralcu, ki ni strokovnjak s področja javnih naročil, hitro pustijo vtis, da je naročnik ravnal povsem nezakonito, čeprav temu dejansko ni tako.” Uroš Štuhec pa na to, zakaj tako različni poročili, odgovarja: ”Skupna notranja revizijska služba uradno ni bila seznanjena z vsebino poročila, ki ga je pripravil inštitut. Ugotovitve revizijskega poročila SNRS so nesporno in ustrezno podprte z listinsko dokumentacijo in do danes niso bile ovržene. Glede na ugotovitve revizije SNRS, katere so bile potrjene tudi s strani zunanjih strokovnih izvedencev, nam ni znano čemu potreba po dodatnem mnenju inštituta.”

S primerom suma kaznivih dejanj na JGZ Brdo se že ukvarja policija,  o zadevi  so obveščeni tudi na Uradu generalnega državnega tožilca in na Uradu RS za nadzor proračuna, prav tako so postopek uvedli na Komisiji za preprečevanje korupcije. Ostane še računsko sodišče, kjer pa poročila revizije niso prejeli, saj se generalni sekretarki vlade Heleni Kamnar, ni zdelo potrebno, da jim pošlje poročilo, saj je želela le, da se ugotovi ali gre za utemeljen sum kaznivih dejanj.

Anonimna pisma
Ob vsej tej kolobociji pa moramo omeniti še eno zadevo, ki že nekaj časa pretresa, ne samo zavod Brdo pač pa tudi generalni sekretariat vlade. Krožijo namreč anonimke, ki jih je v poročilu revizije omenil tudi Uroš Štuhec. Anonimke omenjajo šokantne razmere v zavodu, teror direktorja, razne zabave funkcionarke z ministrstva za finance in čudne posle nekdanje vodje nabavnega trženja v zavodu Brdo. ”Tako si nekateri privoščijo vse najboljše in najdražje, mi pa moramo to obračunati, kot da bi jedli sendviče. Vse drugo pa knjižimo in obračunamo na protokol in preostale proračunske uporabnike. Praktično niti en postopek oddaje ni bil izveden zakonito. Vse mimo zakona.” Pod besedilom je podpis  – Delavci JGZ Brdo.

In o tem generalna sekretarka vlade mag. Helena Kamnar pravi, da čaka na to, kaj bodo pokazale preiskave o tem, ali je na tem kaj resnice, direktor Purič pa, da mu je vse skupaj čudno  in da ima s tistimi zaposlenimi, s katerimi dela, dobre odnose.

Ko smo prav o tem želeli vprašati zaposlene oziroma Alenko Benčina, ki je bila tudi v upravnem odboru v letih 2008 in 2009 kot predstavnica zaposlenih, in ki je v zavodu Brdo še vedno predstavnica sindikata, nam je odgovorila, da je za posredovanje informacij o delovanju JGZ Brdo pristojen direktor dr. Iztok Purič.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Brdo pri Kranju, leto po notranji reviziji poslovanja

15.12.2011


Gorenjski policisti so podali kazensko ovadbo zoper odgovorni osebi Javnega gospodarskega zavoda Brdo Protokolarne storitve, saj sta bili osumljeni zlorabe položaja in uradnih pravic, o čemer smo na Valu 202 poročali že pred dvema mesecema.

V nakup orientalske preproge vredne okoli 150.000 evrov naj bi bil vpleten tudi direktor zavoda Iztok Purič. Ta kazenske ovadbe ne komentira in trdi, da je bil JGZ Brdo ”zaveden v transparentnem poslu”. Kriminalisti pa nasprotno ugotavljajo, da so preprogo, za katero se je izkazalo, da ni ustrezala niti zahtevani kakovosti, preplačali za 70.000 evrov.

Najvišja protokolarna srečanja, vrhunske kongresne prireditve, posebne uradne in zasebne slovesnosti imajo svoje pravo mesto v naravnem okolju, pred čudovito kuliso gora – na Brdu pri Kranju. Tako piše na spletni strani javnega gospodarskega zavoda  Brdo. Pa je res vse tako lepo, kot se sliši?

Lani je bila na JGZ Brdo opravljena notranja revizija poslovanja za obdobje 20082009. Poročilo so pripravili notranji državni revizorji, ki jih je vodil Uroš Štuhec, podano mnenje o poslovanju zavoda pa je bilo negativno: ”Ugotovljene so bile številne nepravilnosti, nezakonitosti in sumi storjenih kaznivih dejan koruptivne narave ter zlorab položaja ali pravic.”

Prav tako pa revizor v poročilu predlaga podajo kazenskih ovadb zaradi suma storitve več kaznivih dejanj. ”Tudi mene je malo streslo, ko sem dobila revizijsko poročilo”, pravi generalna sekretarka vlade magistrica Helena Kamnar. Ugotovila je, da gre za probleme v izvajanju javnih naročil, s temi težavami pa naj bi se nenehno srečevali pri delovanji državnih organov. Od direktorja zavoda Brdo dr. Iztoka Puriča,  tam je direktor od leta 2001, je zahtevala popravljalne ukrepe, direktorja pa ni razrešila, ker je na kazniva dejanja obstajal zgolj sum.

Med najpomembnejšimi ukrepi so bili organizacija in sistematizacije delovnih mest, pri katerih so ukinili tudi delovno mesto vodje nabavnega trženja in s tem odpovedali delovno razmerje Majdi Markun. Drugi ukrep, ki so ga sprejeli v zavodu Brdo pa je bila zaposlitev notranjega revizorja.

Revizija revizije
Po poročilu revizije o poslovanju zavoda Brdo, ki jo je opravila notranja revizijska služba, ki jo je vodil Uroš Štuhec, so na zavodu naročili še eno revizijo, in sicer na zasebnem Inštitutu za javno finančno pravo. V prvi namreč naj ne bi bilo razvidno, kakšni ukrepi se predlagajo za rešitev storjenih napak.

Druga revizija, ki jo je vodila direktorica Inštituta za javno finančno pravo mag. Metka Cerar, pa se od prve precej razlikuje. ”Posamezni zapisi v poročilu so tudi precej dvoumni in pri bralcu, ki ni strokovnjak s področja javnih naročil, hitro pustijo vtis, da je naročnik ravnal povsem nezakonito, čeprav temu dejansko ni tako.” Uroš Štuhec pa na to, zakaj tako različni poročili, odgovarja: ”Skupna notranja revizijska služba uradno ni bila seznanjena z vsebino poročila, ki ga je pripravil inštitut. Ugotovitve revizijskega poročila SNRS so nesporno in ustrezno podprte z listinsko dokumentacijo in do danes niso bile ovržene. Glede na ugotovitve revizije SNRS, katere so bile potrjene tudi s strani zunanjih strokovnih izvedencev, nam ni znano čemu potreba po dodatnem mnenju inštituta.”

S primerom suma kaznivih dejanj na JGZ Brdo se že ukvarja policija,  o zadevi  so obveščeni tudi na Uradu generalnega državnega tožilca in na Uradu RS za nadzor proračuna, prav tako so postopek uvedli na Komisiji za preprečevanje korupcije. Ostane še računsko sodišče, kjer pa poročila revizije niso prejeli, saj se generalni sekretarki vlade Heleni Kamnar, ni zdelo potrebno, da jim pošlje poročilo, saj je želela le, da se ugotovi ali gre za utemeljen sum kaznivih dejanj.

Anonimna pisma
Ob vsej tej kolobociji pa moramo omeniti še eno zadevo, ki že nekaj časa pretresa, ne samo zavod Brdo pač pa tudi generalni sekretariat vlade. Krožijo namreč anonimke, ki jih je v poročilu revizije omenil tudi Uroš Štuhec. Anonimke omenjajo šokantne razmere v zavodu, teror direktorja, razne zabave funkcionarke z ministrstva za finance in čudne posle nekdanje vodje nabavnega trženja v zavodu Brdo. ”Tako si nekateri privoščijo vse najboljše in najdražje, mi pa moramo to obračunati, kot da bi jedli sendviče. Vse drugo pa knjižimo in obračunamo na protokol in preostale proračunske uporabnike. Praktično niti en postopek oddaje ni bil izveden zakonito. Vse mimo zakona.” Pod besedilom je podpis  – Delavci JGZ Brdo.

In o tem generalna sekretarka vlade mag. Helena Kamnar pravi, da čaka na to, kaj bodo pokazale preiskave o tem, ali je na tem kaj resnice, direktor Purič pa, da mu je vse skupaj čudno  in da ima s tistimi zaposlenimi, s katerimi dela, dobre odnose.

Ko smo prav o tem želeli vprašati zaposlene oziroma Alenko Benčina, ki je bila tudi v upravnem odboru v letih 2008 in 2009 kot predstavnica zaposlenih, in ki je v zavodu Brdo še vedno predstavnica sindikata, nam je odgovorila, da je za posredovanje informacij o delovanju JGZ Brdo pristojen direktor dr. Iztok Purič.


19.03.2014

Lastno udeležbo bo stanovanjski sklad vrnil po deložaciji

Naša poslušalka se mora z možem in dvema otrokoma v roku 90 dni izseliti iz neprofitnega stanovanja. Javni stanovanjski sklad mestne občine Ljubljana se je namreč odločil za tožbo, kljub temu, da je ob vselitvi plačala 10-odstotno lastno udeležbo, ki nastali dolg močno presega. Zakaj je stanovanjski sklad kljub lastni udeležbi in kljub temu, da je najemnica že poravnala več kot polovico dolga, vztrajal pri tožbi? Sodni stroški so stisko družine, ki je v dolgove zapadla zaradi bolezni, le še povečali. Bo država odpravila sistemske nepravilnosti na področju najema neprofitnih stanovanj?


05.03.2014

Kopičenje plastične embalaže

Kdo je kriv, da podjetja, ki imajo okoljevarstvena dovoljenja za prevzem plastične embalaže, le te ne prevzemajo v zadostni meri? Ker se je v skladiščih komunalnih podjetij nabralo že več kot 4.500 ton plastične embalaže, na tem področju vlada pravi kaos. Komunalni delavci in inšpektorji so nemočni, krivdo za ta kaos prelagajo drug na drugega. Vsi pa so si enotni v tem, da je zakon, ki predpisuje ravnanje s plastičnimi odpadki, slab.


26.02.2014

Neživljenska zakonodaja ali brezsrčni birokrati?

Čeprav center za socialno delo že vrsto let spremlja življenje družine in ve, da nujno potrebuje pomoč, je naša poslušalka, brezposelna samohranilka s tremi otroki, med njimi tudi deklico s težjo obliko cerebralne paralize, letos nenadoma ostala brez vseh oblik socialne pomoči. Je socialni sistem res tako tog, da socialni delavec lahko odloča zgolj tako, kot mu zapoveduje računalniški sistem? Je res edina pot pritožbeni postopek, ki zahteva ne le čas, pač pa tudi precej pravnega znanja pritožnika? Bodo popravki socialne zakonodaje prinesli kaj olajšanja za vse, ki zaradi lastnine doslej niso bili upravičeni do socialne pomoči?


05.02.2014

Gledalci TV Golica z visokimi računi, v Črnomlju težave s kabelsko

Težave kabelskega sistema v Črnomlju. V Črnomlju ima operater kabelskega omrežja težave, ker ni vključen med dajalce soglasij pred izdajo gradbenega dovoljenja za prenovo ceste. Občina očitke o krivdi zavrača, prav tako Upravna enota in izdelovalec projektne dokumentacije. V kraju Svibnik pri Črnomlju pa imajo zaradi teh težav že slabši sprejem televizijskega signala. Veliko pa je pritožb gledalcev, ki sodelujejo v različnih kvizih TV Golica, gre na račun visokih telefonskih računov. Tržni inšpektorji pravijo, da gre v tem primeru za agresivno in zavajajoče trženje.


29.01.2014

Kdo si želi neosveščenih potrošnikov?

Zveza potrošnikov Slovenije ugotavlja, da je stanje na področju varstva potrošnikov v Sloveniji alarmantno. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo lani ni izvedlo načrtovanih javnih razpisov, razpis za Evropski potrošniški center, ki ga je sedem let uspešno vodila ZPS, pa je celo razveljavilo in se v nasprotju z nacionalnim programom samo prijavilo nanj.


22.01.2014

V primežu izvršb

Vse več ljudi ne zmore plačevati svojih obveznosti in se znajdejo v primežu izvršb. Banke pri tem zaračunavajo še stroške izvršbe in pogosto posežejo tudi po sredstvih, namenjenih preživetju, kot sta socialna pomoč ali otroški dodatek.


15.01.2014

Priročnik za zdravo življenje para živce naročnikov

Se še spomnite nekoč ugledne Prešernove družbe? Danes nima niti poštnega predala več, knjige pa prodaja Knjigarna PD. Pri tej je naša poslušalka že aprila lani naročila in plačala nov priročnik o zdravem življenju, ki naj bi izšel kmalu zatem, maja, a ga še vedno ni prejela. Na telefonski številki knjigarne se oglaša le odzivnik. Konec decembra lani so jo iz založbe le poklicali in ji povedali, da mora naročiti še eno knjigo, če želi dobiti že plačano. Pojasnili so ji, da "pač tako v Sloveniji je" ...


08.01.2014

Od (privatne) vode do pogrebov

Minulo leto smo v oddaji obravnavali široko paleto problemov. Od težav potrošnikov do osebnih stečajev in izbrisov z zavoda za zaposlovanje do tega, da so nekateri otroci v Sloveniji še naprej prisiljeni piti onesnaženo vodo in da voda ni zasebna lastnina. Pri tem smo opozarjali na napake in anomalije, odgovorni pa so nam pri tem postregli z marsikatero obljubo, nas pošiljali ribarit v kalne vode in nas prekinjali med snemanjem. A vprašanja smo postavljali še naprej in tudi letos jih bomo. Še prej pa smo preverili, kako so se razpletle nekatere zgodbe, na katere smo opozorili v letu 2013.


11.12.2013

Napako priznali, a denarja niso vrnili

Zakaj prihaja do nerazumnih podražitev in dvojnega zaračunavanja storitev? Raziskujemo primere podražitve omrežnine v Domžalah, dvakratno zaračunavanje storitve pri Telemachu in poračun premije pri Vzajemni.


04.12.2013

Kalvarija s prodajo Novolesa

Saga s prodajo lesnega giganta Novoles se nadaljuje. Nekdanji delavci pa čakajo na oživitev proizvodnje.


27.11.2013

Nasilje nad ženskami je treba ustaviti

Dve leti po podpisu Slovenija še vedno ni ratificirala Konvencije Sveta Evrope o nasilju nad ženskami. Je pa lani s spremembo kazenskega zakonika naredila velik korak nazaj – grožnje se ne preganjajo več po uradni dolžnosti, ampak gre za pregon na zasebno tožbo. Toda grožnje bi morali jemati resno.


20.11.2013

Diskriminacija v domu podiplomcev?

Kaj se dogaja v domu, ki je bil ustanovljen z namenom spodbujanja odličnosti, znanosti in pomoči ustanovam.


13.11.2013

Po zdravje v tujino? Kdaj in kako?

Nova evropska direktiva čezmejnega zdravljenja v tujini, po kateri si lahko bolniki sami izberejo zdravljenje v katerikoli državi Evropske unije, prinaša marsikatero novost. Ali to pomeni, da je zdaj pot do vseh zdravstvenih storitev lažja? Kdaj je za zdravljenje potrebna odobritev zdravstvene zavarovalnice in v kolikšni višini ta povrne stroške zdravljenja? Odgovarjala je Eva Godina z ZZZS …


06.11.2013

Evropska migracijska politika

Afriški migranti prihajajo v Evropo lačni, žejni in bosi. Izčrpani od dolge poti si lahko oddahnejo, ker niso utonili ali pa že prej omagali v začaranem krogu, v katerem si jih med seboj podajajo tihotapci z ljudmi. Evropska migracijska politika tihotapcem omogoča dvigovanje cen v nebo. Evropska trdnjava si, razen ob največjih tragedijah, zatiska oči pred pravim morjem tragedij ljudi, ki se masovno utapljajo pred našimi skupnimi evropskimi vrati. Zidovi utrdbe Evropske unije so stvar vseh Evropejcev, ne le bruseljskih birokratov.


30.10.2013

Pošte po novem tudi v trgovini

Pošta, kot smo jo pozanli zadnjih nekaj desetletij, se ruši. Pošta Slovenije je v fazi prestrulturiranja, kar lahko pomeni odpovedi. Nove podružnice pa bodo tudi v trgovinah in lokalih.


23.10.2013

Lepo je biti direktor doma upokojencev ...

... tako bi namreč lahko sklepali glede na dogajanje v izolskem domu upokojencev. V njem že od julija lani bijejo neizprosno bitko za mesto direktorja. Preplet lokalnih, političnih in drugih interesov ustvarja negotovost, ki jo čutijo tako zaposleni kot stanovalci. Člani sveta doma pa opozarjajo na domnevne nepravilnosti pri investicijah, a do danes od vodstva še niso uspeli dobiti dokumentov in pojasnil, ki bi dvome lahko odpravili ali potrdili. Preverili smo tudi, kaj se dogaja v ptujskem domu upokojencev Ptuj. Sin enega od stanovalcev se že leta trudi dokazati, da njegovemu očetu zaračunavajo previsoke zneske ...


16.10.2013

Prodaja po telefonu

Nekatera podjetja svoje izdelke prodajajo tudi na nepošten način. Čedalje bolj zavajajoča je zlasti prodaja po telefonu. Po sledi prodaje mobilnega paketa podjetja Tušmobil je šel Marjan Jerman.


10.10.2013

Izkoriščanje delavcev na koncu podizvajalske verige

Kriterij najnižje cene pri javnih naročilih večkrat botruje temu, da je izbrana ponudba nižja od tiste, po kateri bi bilo mogoče zakonito poplačati delavce. Ti se, potem ko zahtevajo svoje pravice, soočajo z izsiljevanjem, grožnjami in prevarami.


09.10.2013

"Rekel je, naj grem, ker me bodo sicer pretepli"

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


02.10.2013

Kje pa vas čevelj žuli

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


Stran 17 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov