Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsi se lahko kdaj znajdemo v vlogi tujca. S tematiko tujcev sta bila povezana tudi prispevka v oddaji Kje pa vas čevelj žuli? Marjan Jerman je preveril, kako je mogoče, da se na volilnem seznamu znajdejo ljudje, ki so že pred nekaj leti umrli v tujini. Gorazd Rečnik pa je iskal odgovor na vprašanje Ali v Azilnem domu dopuščajo neodvisen nadzor nad svojim delom?
Vas zanima, kako je mogoče, da se na volilnem seznamu znajdejo ljudje, ki so umrli že pred nekaj leti v tujini? Poslušalec iz Pobegov nas je opozoril, da so se v volilnem imeniku v njegovi volilni enoti znašli ljudje, ki so že več let mrtvi. Opazil je imeni dveh oseb, ki sta umrli v tujini.
Sekretarka direktorata za upravnonotranje zadeve pri MNZ Alenko Colja je Marjanu Jermanu povedala, da se volilni imeniki sestavljajo na podlagi evidence volilne pravice. Ti se nanašajo na register stalnega prebivalstva in matični register. Vsako smrt na območju Slovenije je v roku dveh dni treba naznaniti pristojni upravni enoti. ”So pa primeri, ko smrt nastopi v tujini pa Republika Slovenija o tem ni obveščena. V tem primeru se lahko zgodi, da je državljan, ki je dejansko pokojen, še vedno vpisan v volilnem imeniku.”
V konkretnem primeru so ugotovili, da gre za zakonca, ki imata prijavljeno bivališče v Sloveniji, s strani Nemčije, kjer sta umrla, pa niso prejeli obvestila o njuni smrti. Branko Kokot iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) pravi, da podatek o smrti dobijo od upravnih enot v Sloveniji, če pa Ministrstvo za notranje zadeve nima teh podatkov, pokojnine nakazujejo še naprej. Na ZPIZ-u priznavajo, da so že imeli primere, ko niso imeli uradnih podatkov o smrti osebe, zato so pokojnino izplačevali še naprej. ZPIZ je ta sredstva pridobil nazaj, saj gre za neupravičeno obogatitev. Zaradi slabih evidenc ZPIS največ neupravičenih zneskov nakaže umrlim migrantom s področja nekdanje Jugoslavije, ki so delali v Sloveniji.
Slovenska filantropija ni dobila soglasja za nadaljevanje pomoči v Azilnem domu
Ravno na strahu pred zlorabami s strani tujcev v veliki meri temelji sistem zaščite in varstva prosilcev za azil. Gorazd Rečnik je zato preveril, zakaj Ministrstvo za notranje zadeve ni dalo soglasja k programu psihosocialne pomoči v azilnem domu v Ljubljani.
Franci Zlatar iz Slovenske filantropije, ki že vrsto let izvaja ta program opozarja, da so z Ministrstvom za notranje zadeve leta 2007 podpisali dogovor o sodelovanju. ”Program psihosocialne pomoči je bil problematičen za vodstvo azilnega doma, saj smo pogosto bili kritični do sistema zaščite za azil. Imam občutek, da vodstvo ne želi, da bi civilna družba to še vedno počela.”
Med izvajanjem programa so pogosto opazili, da so azilni postopki neustrezni in predolgi, da se na neustrezen način obravnava posebej ranljive skupine, kot so mladoletni brez spremstva, izpostavljali pa so tudi problem prehrane v azilnem domu, saj prehrana ni prilagojena ljudem, ki prihajajo iz različnih okolij. Čeprav Slovenska filantropija v Azilnem domu deluje že od samega začetka, so na Ministrstvu za notranje zadeve zapisali, da je vsebina projekta pomenila podvajanje programov, ki v Azilnem domu že potekajo in jih financira MNZ. Zlatar meni, da ne gre za podvajanje, saj organizacije med seboj sodelujejo in se dopolnjujejo.
”Sam koncept razpisov za sredstva Evropskega begunskega sklada je zastavljen tako, da gre za neko servisno službo oziroma zagotavljanje dodatnih storitev.” Po Zlatarjevem mnenju znotraj tako razpisanih programov ni mogoče spremljati sistema zaščite prosilcev za azil. ”Sektor za azil daje občutek, da bi želel imeti učinkovit servis, ne bi pa želel imeti neodvisnih organizacij, ki so financirane iz nekih drugih virov in bi na neodvisni način delali s prosilci za azil in spremljali sistem zaščite.”
Govorili smo s prosilcem za azil, ki že več mesecev biva v Azilnem domu. Njegove identitete zaradi razumljivih razlogov ne bomo izdali. ”V vseh teh mesecih, odkar sem tu, s strani Azilnega doma nisem dobil nobene pomoči. O težavah se lahko odkrito pogovorim le s prostovoljci. Imam velike težave, moje življenje je v razsulu, živim v bedi. Pogrešam starše, sorodnike, prijatelje. Vse, kar si želim, je mir. Želim si končati šolanje. Ves čas razmišljam samo o tem, kakšno bi bilo moje življenje, če bi bil rojen kjer drugje.”
Zlatar meni, da je psihosocialna služba znotraj Azilnega doma kadrovsko prikrajšana, prav tako pa ni povsem usposobljena za delo s specifičnimi skupinami prosilcev, kot so otroci brez spremstva. ”Na papirju je neka psihosocialna služba, ki pa še zdaleč ni dovolj.” Zlatar še dodaja, da bo Slovenska filantropija, kljub temu, da ni dobila soglasja za nadaljevanje programa, psihosocialno pomoč prosilcem za azil tako ali drugače izvajala še naprej. Skrbi ga, da Ministrstvo onemogoča neodvisni nadzor nad varovanjem človekovih pravic na področju azila, kar pa je zelo pomembna vloga civilne družbe.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Vsi se lahko kdaj znajdemo v vlogi tujca. S tematiko tujcev sta bila povezana tudi prispevka v oddaji Kje pa vas čevelj žuli? Marjan Jerman je preveril, kako je mogoče, da se na volilnem seznamu znajdejo ljudje, ki so že pred nekaj leti umrli v tujini. Gorazd Rečnik pa je iskal odgovor na vprašanje Ali v Azilnem domu dopuščajo neodvisen nadzor nad svojim delom?
Vas zanima, kako je mogoče, da se na volilnem seznamu znajdejo ljudje, ki so umrli že pred nekaj leti v tujini? Poslušalec iz Pobegov nas je opozoril, da so se v volilnem imeniku v njegovi volilni enoti znašli ljudje, ki so že več let mrtvi. Opazil je imeni dveh oseb, ki sta umrli v tujini.
Sekretarka direktorata za upravnonotranje zadeve pri MNZ Alenko Colja je Marjanu Jermanu povedala, da se volilni imeniki sestavljajo na podlagi evidence volilne pravice. Ti se nanašajo na register stalnega prebivalstva in matični register. Vsako smrt na območju Slovenije je v roku dveh dni treba naznaniti pristojni upravni enoti. ”So pa primeri, ko smrt nastopi v tujini pa Republika Slovenija o tem ni obveščena. V tem primeru se lahko zgodi, da je državljan, ki je dejansko pokojen, še vedno vpisan v volilnem imeniku.”
V konkretnem primeru so ugotovili, da gre za zakonca, ki imata prijavljeno bivališče v Sloveniji, s strani Nemčije, kjer sta umrla, pa niso prejeli obvestila o njuni smrti. Branko Kokot iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) pravi, da podatek o smrti dobijo od upravnih enot v Sloveniji, če pa Ministrstvo za notranje zadeve nima teh podatkov, pokojnine nakazujejo še naprej. Na ZPIZ-u priznavajo, da so že imeli primere, ko niso imeli uradnih podatkov o smrti osebe, zato so pokojnino izplačevali še naprej. ZPIZ je ta sredstva pridobil nazaj, saj gre za neupravičeno obogatitev. Zaradi slabih evidenc ZPIS največ neupravičenih zneskov nakaže umrlim migrantom s področja nekdanje Jugoslavije, ki so delali v Sloveniji.
Slovenska filantropija ni dobila soglasja za nadaljevanje pomoči v Azilnem domu
Ravno na strahu pred zlorabami s strani tujcev v veliki meri temelji sistem zaščite in varstva prosilcev za azil. Gorazd Rečnik je zato preveril, zakaj Ministrstvo za notranje zadeve ni dalo soglasja k programu psihosocialne pomoči v azilnem domu v Ljubljani.
Franci Zlatar iz Slovenske filantropije, ki že vrsto let izvaja ta program opozarja, da so z Ministrstvom za notranje zadeve leta 2007 podpisali dogovor o sodelovanju. ”Program psihosocialne pomoči je bil problematičen za vodstvo azilnega doma, saj smo pogosto bili kritični do sistema zaščite za azil. Imam občutek, da vodstvo ne želi, da bi civilna družba to še vedno počela.”
Med izvajanjem programa so pogosto opazili, da so azilni postopki neustrezni in predolgi, da se na neustrezen način obravnava posebej ranljive skupine, kot so mladoletni brez spremstva, izpostavljali pa so tudi problem prehrane v azilnem domu, saj prehrana ni prilagojena ljudem, ki prihajajo iz različnih okolij. Čeprav Slovenska filantropija v Azilnem domu deluje že od samega začetka, so na Ministrstvu za notranje zadeve zapisali, da je vsebina projekta pomenila podvajanje programov, ki v Azilnem domu že potekajo in jih financira MNZ. Zlatar meni, da ne gre za podvajanje, saj organizacije med seboj sodelujejo in se dopolnjujejo.
”Sam koncept razpisov za sredstva Evropskega begunskega sklada je zastavljen tako, da gre za neko servisno službo oziroma zagotavljanje dodatnih storitev.” Po Zlatarjevem mnenju znotraj tako razpisanih programov ni mogoče spremljati sistema zaščite prosilcev za azil. ”Sektor za azil daje občutek, da bi želel imeti učinkovit servis, ne bi pa želel imeti neodvisnih organizacij, ki so financirane iz nekih drugih virov in bi na neodvisni način delali s prosilci za azil in spremljali sistem zaščite.”
Govorili smo s prosilcem za azil, ki že več mesecev biva v Azilnem domu. Njegove identitete zaradi razumljivih razlogov ne bomo izdali. ”V vseh teh mesecih, odkar sem tu, s strani Azilnega doma nisem dobil nobene pomoči. O težavah se lahko odkrito pogovorim le s prostovoljci. Imam velike težave, moje življenje je v razsulu, živim v bedi. Pogrešam starše, sorodnike, prijatelje. Vse, kar si želim, je mir. Želim si končati šolanje. Ves čas razmišljam samo o tem, kakšno bi bilo moje življenje, če bi bil rojen kjer drugje.”
Zlatar meni, da je psihosocialna služba znotraj Azilnega doma kadrovsko prikrajšana, prav tako pa ni povsem usposobljena za delo s specifičnimi skupinami prosilcev, kot so otroci brez spremstva. ”Na papirju je neka psihosocialna služba, ki pa še zdaleč ni dovolj.” Zlatar še dodaja, da bo Slovenska filantropija, kljub temu, da ni dobila soglasja za nadaljevanje programa, psihosocialno pomoč prosilcem za azil tako ali drugače izvajala še naprej. Skrbi ga, da Ministrstvo onemogoča neodvisni nadzor nad varovanjem človekovih pravic na področju azila, kar pa je zelo pomembna vloga civilne družbe.
Naša poslušalka se mora z možem in dvema otrokoma v roku 90 dni izseliti iz neprofitnega stanovanja. Javni stanovanjski sklad mestne občine Ljubljana se je namreč odločil za tožbo, kljub temu, da je ob vselitvi plačala 10-odstotno lastno udeležbo, ki nastali dolg močno presega. Zakaj je stanovanjski sklad kljub lastni udeležbi in kljub temu, da je najemnica že poravnala več kot polovico dolga, vztrajal pri tožbi? Sodni stroški so stisko družine, ki je v dolgove zapadla zaradi bolezni, le še povečali. Bo država odpravila sistemske nepravilnosti na področju najema neprofitnih stanovanj?
Kdo je kriv, da podjetja, ki imajo okoljevarstvena dovoljenja za prevzem plastične embalaže, le te ne prevzemajo v zadostni meri? Ker se je v skladiščih komunalnih podjetij nabralo že več kot 4.500 ton plastične embalaže, na tem področju vlada pravi kaos. Komunalni delavci in inšpektorji so nemočni, krivdo za ta kaos prelagajo drug na drugega. Vsi pa so si enotni v tem, da je zakon, ki predpisuje ravnanje s plastičnimi odpadki, slab.
Čeprav center za socialno delo že vrsto let spremlja življenje družine in ve, da nujno potrebuje pomoč, je naša poslušalka, brezposelna samohranilka s tremi otroki, med njimi tudi deklico s težjo obliko cerebralne paralize, letos nenadoma ostala brez vseh oblik socialne pomoči. Je socialni sistem res tako tog, da socialni delavec lahko odloča zgolj tako, kot mu zapoveduje računalniški sistem? Je res edina pot pritožbeni postopek, ki zahteva ne le čas, pač pa tudi precej pravnega znanja pritožnika? Bodo popravki socialne zakonodaje prinesli kaj olajšanja za vse, ki zaradi lastnine doslej niso bili upravičeni do socialne pomoči?
Težave kabelskega sistema v Črnomlju. V Črnomlju ima operater kabelskega omrežja težave, ker ni vključen med dajalce soglasij pred izdajo gradbenega dovoljenja za prenovo ceste. Občina očitke o krivdi zavrača, prav tako Upravna enota in izdelovalec projektne dokumentacije. V kraju Svibnik pri Črnomlju pa imajo zaradi teh težav že slabši sprejem televizijskega signala. Veliko pa je pritožb gledalcev, ki sodelujejo v različnih kvizih TV Golica, gre na račun visokih telefonskih računov. Tržni inšpektorji pravijo, da gre v tem primeru za agresivno in zavajajoče trženje.
Zveza potrošnikov Slovenije ugotavlja, da je stanje na področju varstva potrošnikov v Sloveniji alarmantno. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo lani ni izvedlo načrtovanih javnih razpisov, razpis za Evropski potrošniški center, ki ga je sedem let uspešno vodila ZPS, pa je celo razveljavilo in se v nasprotju z nacionalnim programom samo prijavilo nanj.
Vse več ljudi ne zmore plačevati svojih obveznosti in se znajdejo v primežu izvršb. Banke pri tem zaračunavajo še stroške izvršbe in pogosto posežejo tudi po sredstvih, namenjenih preživetju, kot sta socialna pomoč ali otroški dodatek.
Se še spomnite nekoč ugledne Prešernove družbe? Danes nima niti poštnega predala več, knjige pa prodaja Knjigarna PD. Pri tej je naša poslušalka že aprila lani naročila in plačala nov priročnik o zdravem življenju, ki naj bi izšel kmalu zatem, maja, a ga še vedno ni prejela. Na telefonski številki knjigarne se oglaša le odzivnik. Konec decembra lani so jo iz založbe le poklicali in ji povedali, da mora naročiti še eno knjigo, če želi dobiti že plačano. Pojasnili so ji, da "pač tako v Sloveniji je" ...
Minulo leto smo v oddaji obravnavali široko paleto problemov. Od težav potrošnikov do osebnih stečajev in izbrisov z zavoda za zaposlovanje do tega, da so nekateri otroci v Sloveniji še naprej prisiljeni piti onesnaženo vodo in da voda ni zasebna lastnina. Pri tem smo opozarjali na napake in anomalije, odgovorni pa so nam pri tem postregli z marsikatero obljubo, nas pošiljali ribarit v kalne vode in nas prekinjali med snemanjem. A vprašanja smo postavljali še naprej in tudi letos jih bomo. Še prej pa smo preverili, kako so se razpletle nekatere zgodbe, na katere smo opozorili v letu 2013.
Zakaj prihaja do nerazumnih podražitev in dvojnega zaračunavanja storitev? Raziskujemo primere podražitve omrežnine v Domžalah, dvakratno zaračunavanje storitve pri Telemachu in poračun premije pri Vzajemni.
Saga s prodajo lesnega giganta Novoles se nadaljuje. Nekdanji delavci pa čakajo na oživitev proizvodnje.
Dve leti po podpisu Slovenija še vedno ni ratificirala Konvencije Sveta Evrope o nasilju nad ženskami. Je pa lani s spremembo kazenskega zakonika naredila velik korak nazaj – grožnje se ne preganjajo več po uradni dolžnosti, ampak gre za pregon na zasebno tožbo. Toda grožnje bi morali jemati resno.
Kaj se dogaja v domu, ki je bil ustanovljen z namenom spodbujanja odličnosti, znanosti in pomoči ustanovam.
Nova evropska direktiva čezmejnega zdravljenja v tujini, po kateri si lahko bolniki sami izberejo zdravljenje v katerikoli državi Evropske unije, prinaša marsikatero novost. Ali to pomeni, da je zdaj pot do vseh zdravstvenih storitev lažja? Kdaj je za zdravljenje potrebna odobritev zdravstvene zavarovalnice in v kolikšni višini ta povrne stroške zdravljenja? Odgovarjala je Eva Godina z ZZZS …
Afriški migranti prihajajo v Evropo lačni, žejni in bosi. Izčrpani od dolge poti si lahko oddahnejo, ker niso utonili ali pa že prej omagali v začaranem krogu, v katerem si jih med seboj podajajo tihotapci z ljudmi. Evropska migracijska politika tihotapcem omogoča dvigovanje cen v nebo. Evropska trdnjava si, razen ob največjih tragedijah, zatiska oči pred pravim morjem tragedij ljudi, ki se masovno utapljajo pred našimi skupnimi evropskimi vrati. Zidovi utrdbe Evropske unije so stvar vseh Evropejcev, ne le bruseljskih birokratov.
Pošta, kot smo jo pozanli zadnjih nekaj desetletij, se ruši. Pošta Slovenije je v fazi prestrulturiranja, kar lahko pomeni odpovedi. Nove podružnice pa bodo tudi v trgovinah in lokalih.
... tako bi namreč lahko sklepali glede na dogajanje v izolskem domu upokojencev. V njem že od julija lani bijejo neizprosno bitko za mesto direktorja. Preplet lokalnih, političnih in drugih interesov ustvarja negotovost, ki jo čutijo tako zaposleni kot stanovalci. Člani sveta doma pa opozarjajo na domnevne nepravilnosti pri investicijah, a do danes od vodstva še niso uspeli dobiti dokumentov in pojasnil, ki bi dvome lahko odpravili ali potrdili. Preverili smo tudi, kaj se dogaja v ptujskem domu upokojencev Ptuj. Sin enega od stanovalcev se že leta trudi dokazati, da njegovemu očetu zaračunavajo previsoke zneske ...
Nekatera podjetja svoje izdelke prodajajo tudi na nepošten način. Čedalje bolj zavajajoča je zlasti prodaja po telefonu. Po sledi prodaje mobilnega paketa podjetja Tušmobil je šel Marjan Jerman.
Kriterij najnižje cene pri javnih naročilih večkrat botruje temu, da je izbrana ponudba nižja od tiste, po kateri bi bilo mogoče zakonito poplačati delavce. Ti se, potem ko zahtevajo svoje pravice, soočajo z izsiljevanjem, grožnjami in prevarami.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Neveljaven email naslov