Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsi se lahko kdaj znajdemo v vlogi tujca. S tematiko tujcev sta bila povezana tudi prispevka v oddaji Kje pa vas čevelj žuli? Marjan Jerman je preveril, kako je mogoče, da se na volilnem seznamu znajdejo ljudje, ki so že pred nekaj leti umrli v tujini. Gorazd Rečnik pa je iskal odgovor na vprašanje Ali v Azilnem domu dopuščajo neodvisen nadzor nad svojim delom?
Vas zanima, kako je mogoče, da se na volilnem seznamu znajdejo ljudje, ki so umrli že pred nekaj leti v tujini? Poslušalec iz Pobegov nas je opozoril, da so se v volilnem imeniku v njegovi volilni enoti znašli ljudje, ki so že več let mrtvi. Opazil je imeni dveh oseb, ki sta umrli v tujini.
Sekretarka direktorata za upravnonotranje zadeve pri MNZ Alenko Colja je Marjanu Jermanu povedala, da se volilni imeniki sestavljajo na podlagi evidence volilne pravice. Ti se nanašajo na register stalnega prebivalstva in matični register. Vsako smrt na območju Slovenije je v roku dveh dni treba naznaniti pristojni upravni enoti. ”So pa primeri, ko smrt nastopi v tujini pa Republika Slovenija o tem ni obveščena. V tem primeru se lahko zgodi, da je državljan, ki je dejansko pokojen, še vedno vpisan v volilnem imeniku.”
V konkretnem primeru so ugotovili, da gre za zakonca, ki imata prijavljeno bivališče v Sloveniji, s strani Nemčije, kjer sta umrla, pa niso prejeli obvestila o njuni smrti. Branko Kokot iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) pravi, da podatek o smrti dobijo od upravnih enot v Sloveniji, če pa Ministrstvo za notranje zadeve nima teh podatkov, pokojnine nakazujejo še naprej. Na ZPIZ-u priznavajo, da so že imeli primere, ko niso imeli uradnih podatkov o smrti osebe, zato so pokojnino izplačevali še naprej. ZPIZ je ta sredstva pridobil nazaj, saj gre za neupravičeno obogatitev. Zaradi slabih evidenc ZPIS največ neupravičenih zneskov nakaže umrlim migrantom s področja nekdanje Jugoslavije, ki so delali v Sloveniji.
Slovenska filantropija ni dobila soglasja za nadaljevanje pomoči v Azilnem domu
Ravno na strahu pred zlorabami s strani tujcev v veliki meri temelji sistem zaščite in varstva prosilcev za azil. Gorazd Rečnik je zato preveril, zakaj Ministrstvo za notranje zadeve ni dalo soglasja k programu psihosocialne pomoči v azilnem domu v Ljubljani.
Franci Zlatar iz Slovenske filantropije, ki že vrsto let izvaja ta program opozarja, da so z Ministrstvom za notranje zadeve leta 2007 podpisali dogovor o sodelovanju. ”Program psihosocialne pomoči je bil problematičen za vodstvo azilnega doma, saj smo pogosto bili kritični do sistema zaščite za azil. Imam občutek, da vodstvo ne želi, da bi civilna družba to še vedno počela.”
Med izvajanjem programa so pogosto opazili, da so azilni postopki neustrezni in predolgi, da se na neustrezen način obravnava posebej ranljive skupine, kot so mladoletni brez spremstva, izpostavljali pa so tudi problem prehrane v azilnem domu, saj prehrana ni prilagojena ljudem, ki prihajajo iz različnih okolij. Čeprav Slovenska filantropija v Azilnem domu deluje že od samega začetka, so na Ministrstvu za notranje zadeve zapisali, da je vsebina projekta pomenila podvajanje programov, ki v Azilnem domu že potekajo in jih financira MNZ. Zlatar meni, da ne gre za podvajanje, saj organizacije med seboj sodelujejo in se dopolnjujejo.
”Sam koncept razpisov za sredstva Evropskega begunskega sklada je zastavljen tako, da gre za neko servisno službo oziroma zagotavljanje dodatnih storitev.” Po Zlatarjevem mnenju znotraj tako razpisanih programov ni mogoče spremljati sistema zaščite prosilcev za azil. ”Sektor za azil daje občutek, da bi želel imeti učinkovit servis, ne bi pa želel imeti neodvisnih organizacij, ki so financirane iz nekih drugih virov in bi na neodvisni način delali s prosilci za azil in spremljali sistem zaščite.”
Govorili smo s prosilcem za azil, ki že več mesecev biva v Azilnem domu. Njegove identitete zaradi razumljivih razlogov ne bomo izdali. ”V vseh teh mesecih, odkar sem tu, s strani Azilnega doma nisem dobil nobene pomoči. O težavah se lahko odkrito pogovorim le s prostovoljci. Imam velike težave, moje življenje je v razsulu, živim v bedi. Pogrešam starše, sorodnike, prijatelje. Vse, kar si želim, je mir. Želim si končati šolanje. Ves čas razmišljam samo o tem, kakšno bi bilo moje življenje, če bi bil rojen kjer drugje.”
Zlatar meni, da je psihosocialna služba znotraj Azilnega doma kadrovsko prikrajšana, prav tako pa ni povsem usposobljena za delo s specifičnimi skupinami prosilcev, kot so otroci brez spremstva. ”Na papirju je neka psihosocialna služba, ki pa še zdaleč ni dovolj.” Zlatar še dodaja, da bo Slovenska filantropija, kljub temu, da ni dobila soglasja za nadaljevanje programa, psihosocialno pomoč prosilcem za azil tako ali drugače izvajala še naprej. Skrbi ga, da Ministrstvo onemogoča neodvisni nadzor nad varovanjem človekovih pravic na področju azila, kar pa je zelo pomembna vloga civilne družbe.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Vsi se lahko kdaj znajdemo v vlogi tujca. S tematiko tujcev sta bila povezana tudi prispevka v oddaji Kje pa vas čevelj žuli? Marjan Jerman je preveril, kako je mogoče, da se na volilnem seznamu znajdejo ljudje, ki so že pred nekaj leti umrli v tujini. Gorazd Rečnik pa je iskal odgovor na vprašanje Ali v Azilnem domu dopuščajo neodvisen nadzor nad svojim delom?
Vas zanima, kako je mogoče, da se na volilnem seznamu znajdejo ljudje, ki so umrli že pred nekaj leti v tujini? Poslušalec iz Pobegov nas je opozoril, da so se v volilnem imeniku v njegovi volilni enoti znašli ljudje, ki so že več let mrtvi. Opazil je imeni dveh oseb, ki sta umrli v tujini.
Sekretarka direktorata za upravnonotranje zadeve pri MNZ Alenko Colja je Marjanu Jermanu povedala, da se volilni imeniki sestavljajo na podlagi evidence volilne pravice. Ti se nanašajo na register stalnega prebivalstva in matični register. Vsako smrt na območju Slovenije je v roku dveh dni treba naznaniti pristojni upravni enoti. ”So pa primeri, ko smrt nastopi v tujini pa Republika Slovenija o tem ni obveščena. V tem primeru se lahko zgodi, da je državljan, ki je dejansko pokojen, še vedno vpisan v volilnem imeniku.”
V konkretnem primeru so ugotovili, da gre za zakonca, ki imata prijavljeno bivališče v Sloveniji, s strani Nemčije, kjer sta umrla, pa niso prejeli obvestila o njuni smrti. Branko Kokot iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) pravi, da podatek o smrti dobijo od upravnih enot v Sloveniji, če pa Ministrstvo za notranje zadeve nima teh podatkov, pokojnine nakazujejo še naprej. Na ZPIZ-u priznavajo, da so že imeli primere, ko niso imeli uradnih podatkov o smrti osebe, zato so pokojnino izplačevali še naprej. ZPIZ je ta sredstva pridobil nazaj, saj gre za neupravičeno obogatitev. Zaradi slabih evidenc ZPIS največ neupravičenih zneskov nakaže umrlim migrantom s področja nekdanje Jugoslavije, ki so delali v Sloveniji.
Slovenska filantropija ni dobila soglasja za nadaljevanje pomoči v Azilnem domu
Ravno na strahu pred zlorabami s strani tujcev v veliki meri temelji sistem zaščite in varstva prosilcev za azil. Gorazd Rečnik je zato preveril, zakaj Ministrstvo za notranje zadeve ni dalo soglasja k programu psihosocialne pomoči v azilnem domu v Ljubljani.
Franci Zlatar iz Slovenske filantropije, ki že vrsto let izvaja ta program opozarja, da so z Ministrstvom za notranje zadeve leta 2007 podpisali dogovor o sodelovanju. ”Program psihosocialne pomoči je bil problematičen za vodstvo azilnega doma, saj smo pogosto bili kritični do sistema zaščite za azil. Imam občutek, da vodstvo ne želi, da bi civilna družba to še vedno počela.”
Med izvajanjem programa so pogosto opazili, da so azilni postopki neustrezni in predolgi, da se na neustrezen način obravnava posebej ranljive skupine, kot so mladoletni brez spremstva, izpostavljali pa so tudi problem prehrane v azilnem domu, saj prehrana ni prilagojena ljudem, ki prihajajo iz različnih okolij. Čeprav Slovenska filantropija v Azilnem domu deluje že od samega začetka, so na Ministrstvu za notranje zadeve zapisali, da je vsebina projekta pomenila podvajanje programov, ki v Azilnem domu že potekajo in jih financira MNZ. Zlatar meni, da ne gre za podvajanje, saj organizacije med seboj sodelujejo in se dopolnjujejo.
”Sam koncept razpisov za sredstva Evropskega begunskega sklada je zastavljen tako, da gre za neko servisno službo oziroma zagotavljanje dodatnih storitev.” Po Zlatarjevem mnenju znotraj tako razpisanih programov ni mogoče spremljati sistema zaščite prosilcev za azil. ”Sektor za azil daje občutek, da bi želel imeti učinkovit servis, ne bi pa želel imeti neodvisnih organizacij, ki so financirane iz nekih drugih virov in bi na neodvisni način delali s prosilci za azil in spremljali sistem zaščite.”
Govorili smo s prosilcem za azil, ki že več mesecev biva v Azilnem domu. Njegove identitete zaradi razumljivih razlogov ne bomo izdali. ”V vseh teh mesecih, odkar sem tu, s strani Azilnega doma nisem dobil nobene pomoči. O težavah se lahko odkrito pogovorim le s prostovoljci. Imam velike težave, moje življenje je v razsulu, živim v bedi. Pogrešam starše, sorodnike, prijatelje. Vse, kar si želim, je mir. Želim si končati šolanje. Ves čas razmišljam samo o tem, kakšno bi bilo moje življenje, če bi bil rojen kjer drugje.”
Zlatar meni, da je psihosocialna služba znotraj Azilnega doma kadrovsko prikrajšana, prav tako pa ni povsem usposobljena za delo s specifičnimi skupinami prosilcev, kot so otroci brez spremstva. ”Na papirju je neka psihosocialna služba, ki pa še zdaleč ni dovolj.” Zlatar še dodaja, da bo Slovenska filantropija, kljub temu, da ni dobila soglasja za nadaljevanje programa, psihosocialno pomoč prosilcem za azil tako ali drugače izvajala še naprej. Skrbi ga, da Ministrstvo onemogoča neodvisni nadzor nad varovanjem človekovih pravic na področju azila, kar pa je zelo pomembna vloga civilne družbe.
Policija po slabem desetletju spet razmišlja o uvedbi električnih paralizatorjev. Njihova uporaba je lahko zelo nevarna za nosečnice, otroke, kronične, še posebej srčne, bolnike. Lahko paralizator predstavlja alternativo strelnemu orožju? Bi ga policija lahko uporabljala pri postopkih odstranitve tujcev, obvladovanju demonstracij, v zaporih, psihiatričnih bolnišnicah?
Nekateri člani Društva invalidov Zagorje ob Savi so močno razočarani nad vodstvom društva, predvsem nad predsednikom. Očitajo mu samovoljo, aroganco, da dela razliko med člani... Predsednik društva vse to zanika in zatrjuje, da imajo posamezni člani žaljiv odnos do vodstva, da enostavno rovarijo in ga skušajo odstraniti. Pravi, da gre za osebne zamere.
Ponavljajoči se klici iz neznane številke, ki se končajo po nekaj sekundah, lahko hitro postanejo nadležni. Podobno je z oglaševalci, ki ne odnehajo s klici, čeprav jim to izrecno naročite. Kako torej ravnati v takih primerih in kakšne so obveznosti operaterjev? V sredinem Žulju tudi o enostavnosti spreminjanja klicne identitete, ki za uporabnike mobilne telefonije lahko pomeni resno nevarnost.
Neomejeni, ultimativni, neskončni. To so le nekateri izmed pridevnikov, s katerimi ponudniki mobilne telefonije kupce kličejo k paketni vezavi oziroma uporabi njihovih storitev. A kaj, ko se v pogodbah, ki kličejo k domnevno najcenejši vezavi skrivajo male pasti imenovane administrativni stroški. Ali zares vemo, kaj plačujemo pri uporabi mobilnih storitev? Kateri stroški so upravičeno zaračunani, kateri prenapihnjeni in kateri so popolnoma neupravičeni? Seznam administrativnih stroškov, ki jih zaračunavajo operaterji pred podpisom pogodbe, med pogodbenim razmerjem ali ob morebitni spremembi ter po koncu naročniškega obdobja, je vse daljši, presenečeni uporabniki storitev pa se na Zvezo potrošnikov Slovenije obračajo z vse več vprašanji.
Inšpekcijske službe so kadrovsko podhranjene, povprečna starost inšpektorjev je pogosto 50 let, pri delu so izpostavljeni tudi grožnjam.
Neustrezno dokumentiranje, nespoštovanje vrstnega reda čakajočih in neuvrščanje pacientov na čakalni seznam je le nekaj največjih kršitev pacientov, ki potrebujejo pomoč fizioterapevta. Na Goriškem, kljub uvedbi novega modela fizioterapije, ki naj bi odpravil te težave, čakalne dobe niso nič krajše. Zato so se tam odločili, da s septembrom preidejo na elektronsko čakalno knjigo. Kako in koliko bo to vplivalo na čakalne dobe in obravnave, da ne bi prihajalo do primerov, kakršnega nam je opisala poslušalka iz Kanala ob Soči, ko kljub predložitvi napotnice ni dobila niti datuma začetka obravnave, pa bo pokazal čas.
Neustrezno dokumentiranje, nespoštovanje vrstnega reda čakajočih in neuvrščanje pacientov na čakalni seznam je le nekaj največjih kršitev pacientov, ki potrebujejo pomoč fizioterapevta. Na Goriškem, kljub uvedbi novega modela fizioterapije, ki naj bi odpravil te težave, čakalne dobe niso nič krajše. Zato so se tam odločili, da s septembrom preidejo na elektronsko čakalno knjigo. Kako in koliko bo to vplivalo na čakalne dobe in obravnave, da ne bi prihajalo do primerov, kakršnega nam je opisala poslušalka iz Kanala ob Soči, ko kljub predložitvi napotnice ni dobila niti datuma začetka obravnave, pa bo pokazal čas.
Očala, ki navadno stanejo 150 evrov, zdaj ponujajo po ugodnih 35 evrov. Torbica, ki v trgovini stane 300 evrov, jo na spletni strani dobite že za 60 evrov, pametne telefone višjega cenovnega razreda pa delijo, kot bi bil zadnji dan na zemlji. So vam te ponudbe znane? In ali ste se kdaj s katero izmed njih opekli in nasedli neverjetni ceni? V oddaji Kje pa vas čevelj žuli raziskujemo, kako se zavarovati in predvsem kako prepoznati spletne goljufe.
Etažni lastniki v večstanovanjskih stavbah lahko ob menjavah upravnika naletijo na nepričakovano količino težav, ki lahko vodijo tudi v sodne spore. Tak primer je Kajuhova 44 v Ljubljani, kjer se stanovalci že leto dni ukvarjajo z dvema upravnikoma v sporu, kar je pripeljalo tudi do dvojnih položnic za iste storitve. Zakonsko so vloge deležnikov slabo urejene, stanovanjska inšpekcija je kadrovsko zelo podhranjena, saj 5 inšpektorjev nadzira kar 60.000 večstanovanjskih stavb v Sloveniji.
Zadnja leta se vse več ljudi odloča, da trave okoli hiše ali počitniškega bivališča ne kosijo s kosilnicami, ampak zanjo poskrbi nekaj ovac ali koz. In ko se namnožijo, je treba čredo – čeprav majhno – razredčiti. Potem ko je poslušalka iz okolice Trebnjega to naredila, se je pojavila težava – kam s klavniškimi odpadki?
Poslušalka je v najem dala poslovni prostor, vendar najemnik ni plačeval obratovalnih stroškov. Ker je račun dolžnika zaprt, zdaj mora njegove dolge plačati sama. V Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana tako opažajo, da je v zadnjih leti prišlo do porasta dolgov ter posledično tudi višine plačil obratovalnih stroškov.
V občini Krško novomeška škofija prodaja zemljišče, na katerem je romsko naselje. Ali to pomeni, da prodaja zemljišče skupaj s približni 30 ljudmi, ki tam živijo brez pitne vode in elektrike? Zakaj tam živeči Romi nimajo predkupne pravice pri nakupu zemljišča in zakaj ga ne kupi občina? Oblast je vprašanje romskega naselja Rimš desetletja ignorirala. Je lastninska pravica pomembnejša od človekovih pravic?
V petek so pripadniki islamske države izvedli teroristični napad na tunizijsko letovišče Sousse, ki je priljubljeno tudi pri Slovencih. Nekaj izmed njih se je v strahu želelo čim prej vrniti v Slovenijo, a so jim iz turistične agencije sporočili, da jim bodo predčasen odhod v domovino zaračunali. Upravičeno? Teroristični napad šteje kot dejanje višje sile, a po drugi strani naj bi tudi drugi tuji turisti, denimo Britanci, stroške za predčasen odhod iz Tunizije morali kriti sami. Kako bi morale v tem primeru reagirati turistične agencije, kakšne ukrepe lahko sprejme Ministrstvo za zunanje zadeve, in kakšne pravice lahko uveljavljamo potrošniki-turisti? Raziskujemo v tokratni oddaji Kje pa vas čevelj žuli
Pripornik v koprskem zaporu je po dveh poskusih samomora moral mesec dni v spodnjem perilu spati pod lučjo in kamerami. Kot izpostavljajo v Uradu varuha človekovih pravic, zapor ob tem ni izdal niti primerne odločbe niti ni vodil ustrezne evidence. Ali kadrovska stiska opravičuje ravnanje zapora? Ali lahko zapori prevzemajo vlogo psihiatričnih ustanov?
V Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Maribor vre – nekateri člani izvršnega in nadzornega odbora društva zatrjujejo, da si je predsednica, ne samo neupravičeno izplačevala honorarje, dnevnice in potne stroške, ampak je društvo enostavno ugrabila, saj ne upošteva sklepov izvršnega odbora. Neupravičeno naj bi si izplačala več kot 9000 evrov. Ta seveda vse zanika.
Dolgo je veljalo, da lahko v vozilo v garanciji posega le od izdelovalca vozil pooblaščeni, po pravilu dražji serviser. A le malo porabnikov ve, da že pet let – vse odkar velja uredba o skupnih izjemah – ni več tako. Razlike med cenami obveznega intervalnega servisa pri najdražjih pooblaščenih in najcenejših nepooblaščenih servisih so lahko tudi trikratne, a pri kakovostno opravljeni storitvi vse od tedaj, odkar velja uredba o skupnih izjemah, garancija ne bi smela biti vprašljiva. Pa je res tako? V oddaji Kje pa vas čevelj žuli bomo preverili, kje lahko servisiramo vozilo, dokler garancija še velja, kakšne so razlike med cenami pooblaščenih in nepooblaščenih serviserjev in kakšne med tovarniško in podaljšano garancijo oz. jamstvom, ki ga ponujajo prodajalci vozil.
Evropski parlament bo v sredo odločal o priporočilih komisiji za nadaljnja pogajanja z Združenimi državami Amerike za sklenitev čezatlantskega trgovinskega in naložbenega partnerstva. Čeprav naj bi sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu in olajšal vlaganja na obeh straneh, s tem pa okrepil rast in ustvarjanje delovnih mest, je v javnosti naletel na številne pomisleke, v nekaterih članicah pa tudi na močno nasprotovanje javnosti in politike.
Položnice za plačilo komunalnih storitev so v Sloveniji res nekaj posebnega. Vsaka občina po svoje določa ceno oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter komunalnih storitev. Razumljivo bi bilo, če bi se cene v različnih občinah zaradi določenih stroškov razlikovale za nekaj centov, ne pa za več kot štirikratno razliko. Zanimive so tudi postavke na računih. Omrežnino plačujemo tako za odvajanje odpadnih voda kot za čiščenje odpadnih voda, pa omrežnino za odvajanje padavinskih voda ter za čiščenje padavinskih voda. Prav slednja postavka na računu je naravnost smešna, saj deževnica iz streh ni onesnažena. Še bolj zanimivo pa je, da nekatere občine uredbe in zakona glede padavinskih voda enostavno ne upoštevajo.
S 1. junijem se začenja kopalna sezona na morju, 15. tudi v rekah in jezerih in dobro je, da vemo, ali je voda v kateri se ob vročih dneh osvežimo, tudi čista in varna. Na osnovi podatkov in meritev za zadnja tri leta so pri Evropski okoljski agenciji prav vsa naša morska kopališča ocenili z odlično kakovostjo. Tudi vse naše celinske kopalne vode so za kopanje ustrezne. Zakaj lahko kljub poročilu Evropske komisije v kakovost kopalnih voda dvomimo?
Zaradi nesporazuma med zdravstveno zavarovalnico in pediatri je lani ostalo neizkoriščenih kar 40 odstotkov sredstev, namenjenih zdravstvenim letovanjem otrok. Čeprav so že lani vsi vpleteni skušali odpraviti nesporazum, se kot kaže zapleti nadaljujejo tudi letos. Ne le, da je za ta namen odobrenih manj sredstev kot lani, pač pa se močno razlikujejo tudi navodila zavarovalnice in pediatrov o tem, kateri otroci so upravičeni do tovrstnih letovanj.
Neveljaven email naslov