Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če bi malo sešteli, bi pri nas ob skupni dolžini vodnih tokov rek, stalnih in hudourniških pritokov prišli na številko 26.600 kilometrov. In če bi bili bolj gospodarni, bi lahko veliko teh potokov in pritokov izkoriščali in z graditvijo malih hidroelektrarn poskrbeli za alternativni vir eklektične energije. Ampak pri nas seveda ni tako.
Do leta 2020 čertina energije iz obnovljivih virov
V preteklosti so pri nas koncesije za male hidroelektrarne podeljevali simbolično oziroma jih niso. Kljub temu pa je Slovenija podpisala zavezo, da bo do leta 2020 25 odstotkov energije pridobivali iz obnovljivih virov. Ob je Stane Čadež, predsednik zveze društev malih hidroelektrarn, dejal: ”Tu je verjetno največji potencial v vodi. Male hidroelektrarne bi dejansko lahko prispevale nekaj odstotkov k obnovljivemu viru do leta 2020. S tem pa bi morali začeti takoj, kajti gradnja hidroelektrarne vedno traja nekaj let. Ob tem pa gre tudi za trajnostno rabo vode, prostora, kar je osnovna politika danes na celem svetu.” Ob tem Čadež še dodaja, da znamo doma narediti vse dele izdelave male hidroelektrarne, od gradbenega, strojnega in elektro dela.
Robert Kojc z Ministrstva za okolje in prostor je dejal, da so obravnavali približno 500 pobud in marsikatere od njih so bile na ministrstvo poslane že kar nekaj let nazaj. A ob tem pojasnjuje, da ne gre za vloge, ampak za pobude, in za te ne veljajo zakoni o upravnem postopku – to pa pomeni, da ni bilo nobenih rokov, do kdaj je treba odgovoriti ali pobudo rešiti. Pa vendar direktor Inštituta za vode Republike Slovenije, kjer so pobude obravnavali, doktor Mitja Bricelj meni, da je v nekaterih primerih res trajalo predolgo.
Brez koncesije ni elektrike
K ugotovitvi, da nekatere pobude za izrabo vode z graditvijo male hidroelektrarne niso bile ustrezne, je pripomogla tudi uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja, ki so jo sprejeli konec julija lani. O njej marsikateri pobudnik meni, da je strokovno sporna. ”Postavlja merila zgolj za ene elektrarne, ker je pač male elektrarne mogoče graditi samo na vodotokih, ki delujejo po načelu padca. Večje elektrarne pa so tako draga stvar, da si normalni državljani tega ne moremo privoščiti. Namesto da bi spodbujali to, da podeželje zaživi, pišemo v razne bele knjige o energetiki ene stvari, skozi druge uredbe pa počnemo ravno nasprotno.”
In s to uredbo se bo pojavila sprememba tudi pri tistih, ki male hidroelektrarne že imajo. Po novi uredbi sledi izguba koncesije, s tem pa ne bodo smeli proizvajati elektrike niti zase, če ne izpolnjujejo sprejetih zahtev. Brez koncesije ni proizvodnje elektrike niti za domačo oskrbo.
Direktor inštituta za vode doktor Mitja Bricelj vendarle meni, da bo tu potrebna zdrava pamet, ki bo morala črko uredbe v izjemah pojasniti in podati dovoljenje za prihodnjo rabo. Dodaja pa, da ne želijo administrativno prepovedovati rabe vode, ampak se iščejo vse možnosti za večnamensko rabo voda ”Namreč, če se tako ali drugače prekine kontinuiteta vodotoka, naj to služi prvenstveno oskrbi za zdravo pitno vodo. Drugo pa vse ostale rabe, če je to mogoče. In hkrati seveda ureditve na tak način, da se ne poslabša poplavna varnost in zmanjšuje škoda ob suši.”
Na vidiku odprto podeljevanje konvesij …
Da narava je res le ena in tudi to je treba vedeti, da je pri nas več kot 400 malih hidroelektrarn, ki imajo koncesijo, in to ni malo. Pa vendarle bi bilo verjetno treba preučiti vsak primer posebej in ne v pisarni sredi Ljubljane odločati o pretokih potokov, kolikšni so in kolikšni bi morali biti nekje na podeželju, in to enostavno zapisati v uredbi. In s tem se strinja tudi Stane Čadež, predsednik zveze društev malih hidroelektrarn.
”Trdim, da bi morala biti tukaj poenostavljena zakonodaja, ker je število predpisov odločno preveliko. Drugič bi morali biti ljudje, ki se s tem ukvarjajo, široko izobraženi in dejansko se gibati tudi na terenu, ker mislim, da se vse iz pisarne ne da voditi.”
In tudi zato zdaj na zvezi društev malih hidroelektrarn Slovenije pripravljajo program, ki ga želijo predstaviti novi vladi, o tem, kaj bi lahko dosegli z bolj odprtim podeljevanjem koncesij.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Če bi malo sešteli, bi pri nas ob skupni dolžini vodnih tokov rek, stalnih in hudourniških pritokov prišli na številko 26.600 kilometrov. In če bi bili bolj gospodarni, bi lahko veliko teh potokov in pritokov izkoriščali in z graditvijo malih hidroelektrarn poskrbeli za alternativni vir eklektične energije. Ampak pri nas seveda ni tako.
Do leta 2020 čertina energije iz obnovljivih virov
V preteklosti so pri nas koncesije za male hidroelektrarne podeljevali simbolično oziroma jih niso. Kljub temu pa je Slovenija podpisala zavezo, da bo do leta 2020 25 odstotkov energije pridobivali iz obnovljivih virov. Ob je Stane Čadež, predsednik zveze društev malih hidroelektrarn, dejal: ”Tu je verjetno največji potencial v vodi. Male hidroelektrarne bi dejansko lahko prispevale nekaj odstotkov k obnovljivemu viru do leta 2020. S tem pa bi morali začeti takoj, kajti gradnja hidroelektrarne vedno traja nekaj let. Ob tem pa gre tudi za trajnostno rabo vode, prostora, kar je osnovna politika danes na celem svetu.” Ob tem Čadež še dodaja, da znamo doma narediti vse dele izdelave male hidroelektrarne, od gradbenega, strojnega in elektro dela.
Robert Kojc z Ministrstva za okolje in prostor je dejal, da so obravnavali približno 500 pobud in marsikatere od njih so bile na ministrstvo poslane že kar nekaj let nazaj. A ob tem pojasnjuje, da ne gre za vloge, ampak za pobude, in za te ne veljajo zakoni o upravnem postopku – to pa pomeni, da ni bilo nobenih rokov, do kdaj je treba odgovoriti ali pobudo rešiti. Pa vendar direktor Inštituta za vode Republike Slovenije, kjer so pobude obravnavali, doktor Mitja Bricelj meni, da je v nekaterih primerih res trajalo predolgo.
Brez koncesije ni elektrike
K ugotovitvi, da nekatere pobude za izrabo vode z graditvijo male hidroelektrarne niso bile ustrezne, je pripomogla tudi uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja, ki so jo sprejeli konec julija lani. O njej marsikateri pobudnik meni, da je strokovno sporna. ”Postavlja merila zgolj za ene elektrarne, ker je pač male elektrarne mogoče graditi samo na vodotokih, ki delujejo po načelu padca. Večje elektrarne pa so tako draga stvar, da si normalni državljani tega ne moremo privoščiti. Namesto da bi spodbujali to, da podeželje zaživi, pišemo v razne bele knjige o energetiki ene stvari, skozi druge uredbe pa počnemo ravno nasprotno.”
In s to uredbo se bo pojavila sprememba tudi pri tistih, ki male hidroelektrarne že imajo. Po novi uredbi sledi izguba koncesije, s tem pa ne bodo smeli proizvajati elektrike niti zase, če ne izpolnjujejo sprejetih zahtev. Brez koncesije ni proizvodnje elektrike niti za domačo oskrbo.
Direktor inštituta za vode doktor Mitja Bricelj vendarle meni, da bo tu potrebna zdrava pamet, ki bo morala črko uredbe v izjemah pojasniti in podati dovoljenje za prihodnjo rabo. Dodaja pa, da ne želijo administrativno prepovedovati rabe vode, ampak se iščejo vse možnosti za večnamensko rabo voda ”Namreč, če se tako ali drugače prekine kontinuiteta vodotoka, naj to služi prvenstveno oskrbi za zdravo pitno vodo. Drugo pa vse ostale rabe, če je to mogoče. In hkrati seveda ureditve na tak način, da se ne poslabša poplavna varnost in zmanjšuje škoda ob suši.”
Na vidiku odprto podeljevanje konvesij …
Da narava je res le ena in tudi to je treba vedeti, da je pri nas več kot 400 malih hidroelektrarn, ki imajo koncesijo, in to ni malo. Pa vendarle bi bilo verjetno treba preučiti vsak primer posebej in ne v pisarni sredi Ljubljane odločati o pretokih potokov, kolikšni so in kolikšni bi morali biti nekje na podeželju, in to enostavno zapisati v uredbi. In s tem se strinja tudi Stane Čadež, predsednik zveze društev malih hidroelektrarn.
”Trdim, da bi morala biti tukaj poenostavljena zakonodaja, ker je število predpisov odločno preveliko. Drugič bi morali biti ljudje, ki se s tem ukvarjajo, široko izobraženi in dejansko se gibati tudi na terenu, ker mislim, da se vse iz pisarne ne da voditi.”
In tudi zato zdaj na zvezi društev malih hidroelektrarn Slovenije pripravljajo program, ki ga želijo predstaviti novi vladi, o tem, kaj bi lahko dosegli z bolj odprtim podeljevanjem koncesij.
Neizbežno je, da bo privatizacijski val kmalu ujel tudi Telekom, z njim pa še hčerinsko podjetje Soline, ki kot koncesionar že 13 let zgledno skrbi za krajinski park Sečoveljske soline. Ko je bila v državi sprejeta odločitev o prodaji Telekoma, se nihče ni vprašal, kakšna usoda lahko zaradi novega lastnika čaka park. Država bo sicer ostala lastnica, a koncesijo za upravljanje bo z nakupom Telekoma dobil nov kupec. Kaj se bo zgodilo, če ne bo imel pravega odnosa do nedobičkonosnih in izjemno občutljivih solin, in kaj če mu država ne bo gledala pod prste? To ne skrbi samo tamkajšnjih prebivalcev, temveč vso slovensko javnost. Pa je skrb upravičena?
Po dolgih letih čakanja so tudi vaščani Tlak pri Šmarju Sap ali, če hočete na obrobju Ljubljane, dočakali izgradnjo glavnega kanalizacijskega voda. Iz občine Grosuplje so tako prejeli obvestilo o postopkih priključitve obstoječe stavbe na javno kanalizacijsko omrežje ter seveda odločbo o višini komunalnega prispevka za priključitev.
Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.
Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.
Na Gradišču nad Prvačino zaradi plazenja tal že več kot desetletje živijo v nenehnem strahu in negotovosti. Država, ki bi morala poskrbeti za sanacijo tega plazu velikega obsega, je sicer poskrbela za podporni zid, ki je nekoliko omilil drsenje zemljine, toda dela ostajajo nedokončana, pa tudi postavljene zaščite nihče ne vzdržuje.
Nekateri tuji turistični vodniki turistom v Ljubljani razlagajo, da je Narodna univerzitetna knjižnica zaradi značilne rdeče opeke zadnji ostanek komunistične arhitekture. Smo ena redkih držav, ki ima na glavnem trgu prestolnice spomenik pesniku, nekateri vodniki brez licence pa prosto po Prešernu pojasnjujejo, da gre za spomenik Marcu Polu. Turistična sezona se je že začela, samo v Ljubljani so marca zabeležili 23 odstotkov več nočitev kot v enakem mesecu lani. Ob vse večjem številu turistov pa narašča tudi število turističnih vodnikov iz tujine, ki brez vseh licenc turistom razkazujejo slovenske znamenitosti. Zakaj za tuje turistične vodnike veljajo drugačna pravila kot lokalne? Kdo je lahko turistični vodnik in kdo ne in zakaj sami sebi strižemo krila na področju turizma?
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je v letu 2014 v zakup in najem oddal skupno 54 803 hektarjev zemljišč in s tem ustvaril dobrih 7 milijonov in pol evrov prihodka. Če bi sodili samo po številkah, pobranih najemninah, bi lahko sklepali, da je sklad dober gospodar. A ni čisto tako: veliko zemljišč, s katerim upravlja sklad je zaraščenih, na mnogih stojijo počitniške prikolice, hiške in podobni objekti. Da nimajo pravega nadzora nad premoženjem pa priča tudi podatek, da je na enem od prvovrstnih kmetijskih zemljišč celo deponija gradbenega materiala. izvedeli pa ste tudi, kako do nadomestne vinjete, če sami zamenjate razbito vetrobransko steklo na avtomobilu. Je dovolj račun za vinjeto ali res potrebujemo še račun za zamenjavo vetrobranskega stekla?
Vsak si želi stara leta preživeti kar najlepše in v miru. Mnogi se zato odločijo za doživljenjsko oskrbo in na tistega, ki je pripravljen skrbeti zanje, prepišejo svoje premoženje. Naša poslušalka, devetdeset letna gospa, je storila prav to, a ker z oskrbo ni bila zadovoljna je hotela pogodbo preklicati. A ker pogodba ni bila natančno in jasno zapisana je ostala brez vsega.
Uspešnost varstva kulturne dediščine lahko presojamo tudi po številu uničenih spomenikov in zgrešenih rešitev. Strokovnjaki opozarjajo, da način organizacije spomeniško-varstvene službe pri nas omogoča nepregledno delovanje in da se je strokovnost pogosto popolnoma umaknila poslu. V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste izvedeli tudi, koliko zaposlenih Zavoda za varstvo kulturne dediščine ima popoldanski s. p. in zakaj se to vodstvu zavoda ne zdi problematično.
Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?
Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?
Žrtve so največkrat posojilojemalci z nizkimi prihodki, ki jih banke zavrnejo, posojilo pa vsemu navkljub nujno potrebujejo. Posojilodajalci jim zaračunavajo oderuške obresti, velike stroške odobritve in na pogodbah navajajo večkratnike dejanskih posojil. V zadnjem letu je policija zabeležila kar 700 takšnih primerov. Mnogi so na ta način ostali brez hiše ali stanovanja.
Pretekli teden je v Lendavi potekala javna tribuna Ustavimo fracking v Petišovcih. Pobudniki so zaskrbljeni zaradi postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja za novo centralno plinsko postajo v Petišovcih. Ta naj bi predelovala plin, ki bi ga pridobivali s postopki fracking na petišovskem plinskem polju. Javnim ustanovam in vlagateljem vloge med drugim očitajo netransparentno informiranje in zahtevajo sprejetje posebne zakonodaje o frackingu.
Kakšna je strategija države do centrov sodela oziroma coworkinga? Na eni strani je finančno spodbudila odprtje novega coworking centra v Mariboru, kjer je že pred te obstajala dobro delujoča coworking skupnost, na drugi pa je negativno odgovorila na prošnjo ljubljanskega kreativnega centra Poligon, ki se zaradi visokih stroškov borijo za preživetje – še več, odgovorili so, naj se prijavljajo na razpise, ki pa jih za zdaj ni bilo. Bo država coworkingom priskočila na pomoč ali dopustila uničenje dobre prakse pomoči samozaposlenim?
Lani so po svetu v vetrne elektrarne investirali 100 milijard dolarjev. Če bi glede na število prebivalcev v vetrnice podobno vlagali tudi v Sloveniji, bi morali vanje vložiti okrog 30 milijonov. Toda, tako kot na področju sončnih elektrarn, v letu 2014 investicij nismo imeli. Na zemljevidu vetrnih elektrarn v Evropi predstavljamo belo liso. Po nekaterih ocenah bi pri nas lahko postavili več sto vetrnic, vendar tega ne počnemo. Najprej zaradi ptic, zdaj pa zaradi hrupa in strahu pred vplivi na zdravje.
O visokih zneskih na položnicah za ogrevanje pri zaprtih radiatorjih v Mariboru, odovarjamo pa tudi na vprašanje, kaj storiti, če vas Zavod za zaposlovanje napoti na sumljivo podjetje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Po 25-ih letih so se v začetku decembra zgodile spremembe na čelu ptujskega doma za upokojence. Dolgoletno direktorico Kristino Dokl je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak razrešila s položaja, novi svet zavoda pa je na to mesto imenoval Jožico Šemnički. Čeprav je ta v prvem mesecu glavnino svojega delovanja usmerila v normalizacijo razmer v dom, pa na dan prihajajo tudi podrobnosti zapuščine Kristine Dokl. Med bolj presenetljivimi je 11,5 milijona evrov presežka v poslovanju, kar je za javni neprofitni zavod izjemno visoka številka. Ali je bil ta presežek ustvarjen na zakonit način?
Vlagatelj na Drenovem Griču ni dobil gradbenega dovoljenja za naselje vrstnih hiš na poplavnem območju. Občina Vrhnika meni, da bi z graditvijo 78 vrstnih hiš drastično poslabšal poplavno stanje na obstoječih, pozidanih zemljiščih in s tem ogrozil življenja in premoženje v naselju. Toda upravno sodišče je ugotovilo nezakonitost alineje člena občinskega akta, zato je zadevo vrnilo v postopek upravni enoti, ki pa pri odločanju ne bo smela upoštevati negativne odločbe za izdajo vodnega soglasja, saj je ARSO ni izdal v predpisanem roku.
Neveljaven email naslov