Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če bi malo sešteli, bi pri nas ob skupni dolžini vodnih tokov rek, stalnih in hudourniških pritokov prišli na številko 26.600 kilometrov. In če bi bili bolj gospodarni, bi lahko veliko teh potokov in pritokov izkoriščali in z graditvijo malih hidroelektrarn poskrbeli za alternativni vir eklektične energije. Ampak pri nas seveda ni tako.
Do leta 2020 čertina energije iz obnovljivih virov
V preteklosti so pri nas koncesije za male hidroelektrarne podeljevali simbolično oziroma jih niso. Kljub temu pa je Slovenija podpisala zavezo, da bo do leta 2020 25 odstotkov energije pridobivali iz obnovljivih virov. Ob je Stane Čadež, predsednik zveze društev malih hidroelektrarn, dejal: ”Tu je verjetno največji potencial v vodi. Male hidroelektrarne bi dejansko lahko prispevale nekaj odstotkov k obnovljivemu viru do leta 2020. S tem pa bi morali začeti takoj, kajti gradnja hidroelektrarne vedno traja nekaj let. Ob tem pa gre tudi za trajnostno rabo vode, prostora, kar je osnovna politika danes na celem svetu.” Ob tem Čadež še dodaja, da znamo doma narediti vse dele izdelave male hidroelektrarne, od gradbenega, strojnega in elektro dela.
Robert Kojc z Ministrstva za okolje in prostor je dejal, da so obravnavali približno 500 pobud in marsikatere od njih so bile na ministrstvo poslane že kar nekaj let nazaj. A ob tem pojasnjuje, da ne gre za vloge, ampak za pobude, in za te ne veljajo zakoni o upravnem postopku – to pa pomeni, da ni bilo nobenih rokov, do kdaj je treba odgovoriti ali pobudo rešiti. Pa vendar direktor Inštituta za vode Republike Slovenije, kjer so pobude obravnavali, doktor Mitja Bricelj meni, da je v nekaterih primerih res trajalo predolgo.
Brez koncesije ni elektrike
K ugotovitvi, da nekatere pobude za izrabo vode z graditvijo male hidroelektrarne niso bile ustrezne, je pripomogla tudi uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja, ki so jo sprejeli konec julija lani. O njej marsikateri pobudnik meni, da je strokovno sporna. ”Postavlja merila zgolj za ene elektrarne, ker je pač male elektrarne mogoče graditi samo na vodotokih, ki delujejo po načelu padca. Večje elektrarne pa so tako draga stvar, da si normalni državljani tega ne moremo privoščiti. Namesto da bi spodbujali to, da podeželje zaživi, pišemo v razne bele knjige o energetiki ene stvari, skozi druge uredbe pa počnemo ravno nasprotno.”
In s to uredbo se bo pojavila sprememba tudi pri tistih, ki male hidroelektrarne že imajo. Po novi uredbi sledi izguba koncesije, s tem pa ne bodo smeli proizvajati elektrike niti zase, če ne izpolnjujejo sprejetih zahtev. Brez koncesije ni proizvodnje elektrike niti za domačo oskrbo.
Direktor inštituta za vode doktor Mitja Bricelj vendarle meni, da bo tu potrebna zdrava pamet, ki bo morala črko uredbe v izjemah pojasniti in podati dovoljenje za prihodnjo rabo. Dodaja pa, da ne želijo administrativno prepovedovati rabe vode, ampak se iščejo vse možnosti za večnamensko rabo voda ”Namreč, če se tako ali drugače prekine kontinuiteta vodotoka, naj to služi prvenstveno oskrbi za zdravo pitno vodo. Drugo pa vse ostale rabe, če je to mogoče. In hkrati seveda ureditve na tak način, da se ne poslabša poplavna varnost in zmanjšuje škoda ob suši.”
Na vidiku odprto podeljevanje konvesij …
Da narava je res le ena in tudi to je treba vedeti, da je pri nas več kot 400 malih hidroelektrarn, ki imajo koncesijo, in to ni malo. Pa vendarle bi bilo verjetno treba preučiti vsak primer posebej in ne v pisarni sredi Ljubljane odločati o pretokih potokov, kolikšni so in kolikšni bi morali biti nekje na podeželju, in to enostavno zapisati v uredbi. In s tem se strinja tudi Stane Čadež, predsednik zveze društev malih hidroelektrarn.
”Trdim, da bi morala biti tukaj poenostavljena zakonodaja, ker je število predpisov odločno preveliko. Drugič bi morali biti ljudje, ki se s tem ukvarjajo, široko izobraženi in dejansko se gibati tudi na terenu, ker mislim, da se vse iz pisarne ne da voditi.”
In tudi zato zdaj na zvezi društev malih hidroelektrarn Slovenije pripravljajo program, ki ga želijo predstaviti novi vladi, o tem, kaj bi lahko dosegli z bolj odprtim podeljevanjem koncesij.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Če bi malo sešteli, bi pri nas ob skupni dolžini vodnih tokov rek, stalnih in hudourniških pritokov prišli na številko 26.600 kilometrov. In če bi bili bolj gospodarni, bi lahko veliko teh potokov in pritokov izkoriščali in z graditvijo malih hidroelektrarn poskrbeli za alternativni vir eklektične energije. Ampak pri nas seveda ni tako.
Do leta 2020 čertina energije iz obnovljivih virov
V preteklosti so pri nas koncesije za male hidroelektrarne podeljevali simbolično oziroma jih niso. Kljub temu pa je Slovenija podpisala zavezo, da bo do leta 2020 25 odstotkov energije pridobivali iz obnovljivih virov. Ob je Stane Čadež, predsednik zveze društev malih hidroelektrarn, dejal: ”Tu je verjetno največji potencial v vodi. Male hidroelektrarne bi dejansko lahko prispevale nekaj odstotkov k obnovljivemu viru do leta 2020. S tem pa bi morali začeti takoj, kajti gradnja hidroelektrarne vedno traja nekaj let. Ob tem pa gre tudi za trajnostno rabo vode, prostora, kar je osnovna politika danes na celem svetu.” Ob tem Čadež še dodaja, da znamo doma narediti vse dele izdelave male hidroelektrarne, od gradbenega, strojnega in elektro dela.
Robert Kojc z Ministrstva za okolje in prostor je dejal, da so obravnavali približno 500 pobud in marsikatere od njih so bile na ministrstvo poslane že kar nekaj let nazaj. A ob tem pojasnjuje, da ne gre za vloge, ampak za pobude, in za te ne veljajo zakoni o upravnem postopku – to pa pomeni, da ni bilo nobenih rokov, do kdaj je treba odgovoriti ali pobudo rešiti. Pa vendar direktor Inštituta za vode Republike Slovenije, kjer so pobude obravnavali, doktor Mitja Bricelj meni, da je v nekaterih primerih res trajalo predolgo.
Brez koncesije ni elektrike
K ugotovitvi, da nekatere pobude za izrabo vode z graditvijo male hidroelektrarne niso bile ustrezne, je pripomogla tudi uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja, ki so jo sprejeli konec julija lani. O njej marsikateri pobudnik meni, da je strokovno sporna. ”Postavlja merila zgolj za ene elektrarne, ker je pač male elektrarne mogoče graditi samo na vodotokih, ki delujejo po načelu padca. Večje elektrarne pa so tako draga stvar, da si normalni državljani tega ne moremo privoščiti. Namesto da bi spodbujali to, da podeželje zaživi, pišemo v razne bele knjige o energetiki ene stvari, skozi druge uredbe pa počnemo ravno nasprotno.”
In s to uredbo se bo pojavila sprememba tudi pri tistih, ki male hidroelektrarne že imajo. Po novi uredbi sledi izguba koncesije, s tem pa ne bodo smeli proizvajati elektrike niti zase, če ne izpolnjujejo sprejetih zahtev. Brez koncesije ni proizvodnje elektrike niti za domačo oskrbo.
Direktor inštituta za vode doktor Mitja Bricelj vendarle meni, da bo tu potrebna zdrava pamet, ki bo morala črko uredbe v izjemah pojasniti in podati dovoljenje za prihodnjo rabo. Dodaja pa, da ne želijo administrativno prepovedovati rabe vode, ampak se iščejo vse možnosti za večnamensko rabo voda ”Namreč, če se tako ali drugače prekine kontinuiteta vodotoka, naj to služi prvenstveno oskrbi za zdravo pitno vodo. Drugo pa vse ostale rabe, če je to mogoče. In hkrati seveda ureditve na tak način, da se ne poslabša poplavna varnost in zmanjšuje škoda ob suši.”
Na vidiku odprto podeljevanje konvesij …
Da narava je res le ena in tudi to je treba vedeti, da je pri nas več kot 400 malih hidroelektrarn, ki imajo koncesijo, in to ni malo. Pa vendarle bi bilo verjetno treba preučiti vsak primer posebej in ne v pisarni sredi Ljubljane odločati o pretokih potokov, kolikšni so in kolikšni bi morali biti nekje na podeželju, in to enostavno zapisati v uredbi. In s tem se strinja tudi Stane Čadež, predsednik zveze društev malih hidroelektrarn.
”Trdim, da bi morala biti tukaj poenostavljena zakonodaja, ker je število predpisov odločno preveliko. Drugič bi morali biti ljudje, ki se s tem ukvarjajo, široko izobraženi in dejansko se gibati tudi na terenu, ker mislim, da se vse iz pisarne ne da voditi.”
In tudi zato zdaj na zvezi društev malih hidroelektrarn Slovenije pripravljajo program, ki ga želijo predstaviti novi vladi, o tem, kaj bi lahko dosegli z bolj odprtim podeljevanjem koncesij.
Ta prostor je nevaren za nas, pravijo celjski otroci. Živijo s svincem, kadmijem, cinkom, kromom, ...
Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.
Namesto dolgih čakalnih vrst za sprejem v institucionalno varstvo bi ljudem morali zagotoviti samostojno življenje s podporo v skupnosti.
V kratki zgodovini samostojne Slovenije smo doživeli že številne absurde, ki so jih spisali uradniki. Žal so ti absurdi krojili usodo ljudi. In krojijo jo še danes. Prejšnji teden so Eritrejski prosilci za mednarodno zaščito opozorili na negativne odločbe, ki so jih prejeli pred novim letom. V njih je veliko izjemno nenavadnih ugotovitev. Pristojni organ na primer ugotavlja, da v Eritreji služenje vojaškega roka, ki traja nedoločen čas, uporabljajo kot sredstvo za pridobivanje delovne sile za celoten gospodarski sektor, da ujete dezerterje, ki jih brez dostopa do odvetnika obsodijo na vojaških sodiščih, lahko tudi izpustijo, če potrebujejo delovno silo, da je prisilno in obvezno delo koristno za skupno dobro.
Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola, glasna so tudi opozorila astronomov, da bomo s tem zapravili starodavno vrednoto temnega nočnega neba.
V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.
V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli bo svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave.
Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja.
Nevarni primeri zaostritve italijanske občinske politike do slovenske manjšine.
Splav je v Sloveniji v ustavo zapisana pravica, ki v sicer redkih primerih trči ob pravico ginekologov do ugovora vesti. Ženske izpostavljajo tudi primere, ko zdravstveno osebje poskuša vplivati na njihovo svobodno odločitev. O splavu v ustavni teoriji in vsakodnevni praksi tudi skozi osebno zgodbo mlade ženske.
Dobra dva meseca potem, ko so kranjski družinski zdravniki umaknili odpovedi, se kaj dosti ni spremenilo. Administrativne preobremitve ostajajo, družinskih zdravnikov še vedno primanjkuje, sistemskih rešitev ni na vidiku.
Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov?
Zgodila sta se kar dva nasilna napada na ljudi LGTB. Povečano število nedemokratičnih, ekstremističnih, tudi nasilnih dejanj pa ni opazen samo v Sloveniji. Ali obstajajo zgodovinske vzporednice?
Kako pomembno je skupnostno upravljanje življenjskih virov pri prehodu v nizkoogljično družbo in zakaj je v boju proti podnebnim spremembam ključna solidarnost?
Starše enega od ljubljanskih vrtcev je presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati deset evrov, zanje pa bi skrbel zunanji ponudnik.
Teromoelektrarna Šoštanj išče izvajalca za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj za sosežig odpadkov veljajo drugačne mejne vrednosti kot za sežig v specializiranih sežigalnicah? Kakšne so zdravstvene posledice? Na ta vprašanja bodo odgovarjali Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor, okoljski aktivist Uroš Macerl in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.
V zadnjih letih se pojavlja vse več opozoril o škodljivosti radona v okolju, v katerem delujemo in živimo. Kot so nam povedali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, naj bi bil radon vzrok za nastanek vsakega desetega raka pljuč pri nas, to pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu na leto zboli približno sto prebivalcev Slovenije. Katere regije v državi so še posebno ogrožene, kako lahko preverimo količino radona v svojem vsakdanjem okolju in kako naj ravnamo, če v prostorih izmerimo prevelike količine radona?
Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in zakaj je ministrstvo iz predloga proračuna obljubljena dodatna sredstva nenadoma izbrisalo? Ali to ogroža te programe? Odgovarja Gorazd Rečnik.
Oddaja Kje pa vas čevelj žuli je tokrat drugačna. O sprejemanju drugačnosti govorijo Ali R. Taha, migrant v Sloveniji, Miranda in Aljoša Škarper, par iz Prekmurja, kjer je Aljoša na invalidnem vozičku, Camilo Acosta Mendoza, Kolumbijec, ki je v Evropi postal klovn in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti.
Zahteva Eko kroga, naj Salonit Anhovo umakne študijo o sežiganju odpadkov v cementarnah, odpira veliko vprašanj. Imajo pravico do interepretacije okoljskih podatkov res samo pooblaščene ustanove? Kje bi morale biti meje teh interpretacij in kje meje pritiskov na okoljske organizacije?
Neveljaven email naslov