Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če bi malo sešteli, bi pri nas ob skupni dolžini vodnih tokov rek, stalnih in hudourniških pritokov prišli na številko 26.600 kilometrov. In če bi bili bolj gospodarni, bi lahko veliko teh potokov in pritokov izkoriščali in z graditvijo malih hidroelektrarn poskrbeli za alternativni vir eklektične energije. Ampak pri nas seveda ni tako.
Do leta 2020 čertina energije iz obnovljivih virov
V preteklosti so pri nas koncesije za male hidroelektrarne podeljevali simbolično oziroma jih niso. Kljub temu pa je Slovenija podpisala zavezo, da bo do leta 2020 25 odstotkov energije pridobivali iz obnovljivih virov. Ob je Stane Čadež, predsednik zveze društev malih hidroelektrarn, dejal: ”Tu je verjetno največji potencial v vodi. Male hidroelektrarne bi dejansko lahko prispevale nekaj odstotkov k obnovljivemu viru do leta 2020. S tem pa bi morali začeti takoj, kajti gradnja hidroelektrarne vedno traja nekaj let. Ob tem pa gre tudi za trajnostno rabo vode, prostora, kar je osnovna politika danes na celem svetu.” Ob tem Čadež še dodaja, da znamo doma narediti vse dele izdelave male hidroelektrarne, od gradbenega, strojnega in elektro dela.
Robert Kojc z Ministrstva za okolje in prostor je dejal, da so obravnavali približno 500 pobud in marsikatere od njih so bile na ministrstvo poslane že kar nekaj let nazaj. A ob tem pojasnjuje, da ne gre za vloge, ampak za pobude, in za te ne veljajo zakoni o upravnem postopku – to pa pomeni, da ni bilo nobenih rokov, do kdaj je treba odgovoriti ali pobudo rešiti. Pa vendar direktor Inštituta za vode Republike Slovenije, kjer so pobude obravnavali, doktor Mitja Bricelj meni, da je v nekaterih primerih res trajalo predolgo.
Brez koncesije ni elektrike
K ugotovitvi, da nekatere pobude za izrabo vode z graditvijo male hidroelektrarne niso bile ustrezne, je pripomogla tudi uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja, ki so jo sprejeli konec julija lani. O njej marsikateri pobudnik meni, da je strokovno sporna. ”Postavlja merila zgolj za ene elektrarne, ker je pač male elektrarne mogoče graditi samo na vodotokih, ki delujejo po načelu padca. Večje elektrarne pa so tako draga stvar, da si normalni državljani tega ne moremo privoščiti. Namesto da bi spodbujali to, da podeželje zaživi, pišemo v razne bele knjige o energetiki ene stvari, skozi druge uredbe pa počnemo ravno nasprotno.”
In s to uredbo se bo pojavila sprememba tudi pri tistih, ki male hidroelektrarne že imajo. Po novi uredbi sledi izguba koncesije, s tem pa ne bodo smeli proizvajati elektrike niti zase, če ne izpolnjujejo sprejetih zahtev. Brez koncesije ni proizvodnje elektrike niti za domačo oskrbo.
Direktor inštituta za vode doktor Mitja Bricelj vendarle meni, da bo tu potrebna zdrava pamet, ki bo morala črko uredbe v izjemah pojasniti in podati dovoljenje za prihodnjo rabo. Dodaja pa, da ne želijo administrativno prepovedovati rabe vode, ampak se iščejo vse možnosti za večnamensko rabo voda ”Namreč, če se tako ali drugače prekine kontinuiteta vodotoka, naj to služi prvenstveno oskrbi za zdravo pitno vodo. Drugo pa vse ostale rabe, če je to mogoče. In hkrati seveda ureditve na tak način, da se ne poslabša poplavna varnost in zmanjšuje škoda ob suši.”
Na vidiku odprto podeljevanje konvesij …
Da narava je res le ena in tudi to je treba vedeti, da je pri nas več kot 400 malih hidroelektrarn, ki imajo koncesijo, in to ni malo. Pa vendarle bi bilo verjetno treba preučiti vsak primer posebej in ne v pisarni sredi Ljubljane odločati o pretokih potokov, kolikšni so in kolikšni bi morali biti nekje na podeželju, in to enostavno zapisati v uredbi. In s tem se strinja tudi Stane Čadež, predsednik zveze društev malih hidroelektrarn.
”Trdim, da bi morala biti tukaj poenostavljena zakonodaja, ker je število predpisov odločno preveliko. Drugič bi morali biti ljudje, ki se s tem ukvarjajo, široko izobraženi in dejansko se gibati tudi na terenu, ker mislim, da se vse iz pisarne ne da voditi.”
In tudi zato zdaj na zvezi društev malih hidroelektrarn Slovenije pripravljajo program, ki ga želijo predstaviti novi vladi, o tem, kaj bi lahko dosegli z bolj odprtim podeljevanjem koncesij.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Če bi malo sešteli, bi pri nas ob skupni dolžini vodnih tokov rek, stalnih in hudourniških pritokov prišli na številko 26.600 kilometrov. In če bi bili bolj gospodarni, bi lahko veliko teh potokov in pritokov izkoriščali in z graditvijo malih hidroelektrarn poskrbeli za alternativni vir eklektične energije. Ampak pri nas seveda ni tako.
Do leta 2020 čertina energije iz obnovljivih virov
V preteklosti so pri nas koncesije za male hidroelektrarne podeljevali simbolično oziroma jih niso. Kljub temu pa je Slovenija podpisala zavezo, da bo do leta 2020 25 odstotkov energije pridobivali iz obnovljivih virov. Ob je Stane Čadež, predsednik zveze društev malih hidroelektrarn, dejal: ”Tu je verjetno največji potencial v vodi. Male hidroelektrarne bi dejansko lahko prispevale nekaj odstotkov k obnovljivemu viru do leta 2020. S tem pa bi morali začeti takoj, kajti gradnja hidroelektrarne vedno traja nekaj let. Ob tem pa gre tudi za trajnostno rabo vode, prostora, kar je osnovna politika danes na celem svetu.” Ob tem Čadež še dodaja, da znamo doma narediti vse dele izdelave male hidroelektrarne, od gradbenega, strojnega in elektro dela.
Robert Kojc z Ministrstva za okolje in prostor je dejal, da so obravnavali približno 500 pobud in marsikatere od njih so bile na ministrstvo poslane že kar nekaj let nazaj. A ob tem pojasnjuje, da ne gre za vloge, ampak za pobude, in za te ne veljajo zakoni o upravnem postopku – to pa pomeni, da ni bilo nobenih rokov, do kdaj je treba odgovoriti ali pobudo rešiti. Pa vendar direktor Inštituta za vode Republike Slovenije, kjer so pobude obravnavali, doktor Mitja Bricelj meni, da je v nekaterih primerih res trajalo predolgo.
Brez koncesije ni elektrike
K ugotovitvi, da nekatere pobude za izrabo vode z graditvijo male hidroelektrarne niso bile ustrezne, je pripomogla tudi uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja, ki so jo sprejeli konec julija lani. O njej marsikateri pobudnik meni, da je strokovno sporna. ”Postavlja merila zgolj za ene elektrarne, ker je pač male elektrarne mogoče graditi samo na vodotokih, ki delujejo po načelu padca. Večje elektrarne pa so tako draga stvar, da si normalni državljani tega ne moremo privoščiti. Namesto da bi spodbujali to, da podeželje zaživi, pišemo v razne bele knjige o energetiki ene stvari, skozi druge uredbe pa počnemo ravno nasprotno.”
In s to uredbo se bo pojavila sprememba tudi pri tistih, ki male hidroelektrarne že imajo. Po novi uredbi sledi izguba koncesije, s tem pa ne bodo smeli proizvajati elektrike niti zase, če ne izpolnjujejo sprejetih zahtev. Brez koncesije ni proizvodnje elektrike niti za domačo oskrbo.
Direktor inštituta za vode doktor Mitja Bricelj vendarle meni, da bo tu potrebna zdrava pamet, ki bo morala črko uredbe v izjemah pojasniti in podati dovoljenje za prihodnjo rabo. Dodaja pa, da ne želijo administrativno prepovedovati rabe vode, ampak se iščejo vse možnosti za večnamensko rabo voda ”Namreč, če se tako ali drugače prekine kontinuiteta vodotoka, naj to služi prvenstveno oskrbi za zdravo pitno vodo. Drugo pa vse ostale rabe, če je to mogoče. In hkrati seveda ureditve na tak način, da se ne poslabša poplavna varnost in zmanjšuje škoda ob suši.”
Na vidiku odprto podeljevanje konvesij …
Da narava je res le ena in tudi to je treba vedeti, da je pri nas več kot 400 malih hidroelektrarn, ki imajo koncesijo, in to ni malo. Pa vendarle bi bilo verjetno treba preučiti vsak primer posebej in ne v pisarni sredi Ljubljane odločati o pretokih potokov, kolikšni so in kolikšni bi morali biti nekje na podeželju, in to enostavno zapisati v uredbi. In s tem se strinja tudi Stane Čadež, predsednik zveze društev malih hidroelektrarn.
”Trdim, da bi morala biti tukaj poenostavljena zakonodaja, ker je število predpisov odločno preveliko. Drugič bi morali biti ljudje, ki se s tem ukvarjajo, široko izobraženi in dejansko se gibati tudi na terenu, ker mislim, da se vse iz pisarne ne da voditi.”
In tudi zato zdaj na zvezi društev malih hidroelektrarn Slovenije pripravljajo program, ki ga želijo predstaviti novi vladi, o tem, kaj bi lahko dosegli z bolj odprtim podeljevanjem koncesij.
Navdušenje nad vožnjo z vlaki je med Slovenci že davno ugasnilo. Če se je še leta 2013 po slovenskih tirih prepeljalo skoraj 16,5 milijona potnikov, je številka čez štiri leta padla na vsega 14 milijonov. Tudi število potovanj z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa je leta 2017 doseglo najnižjo raven od uvedbe urbane leta 2009. Kako obrniti negativni trend?
V turizmu in gostinstvu imajo velike težave pri zagotavljanju usposobljenih delavcev, zato jih skušajo pridobiti tudi iz tujine. Delovne sile z območja nekdanje skupne države začenja zmanjkovati, zato podjetja poskušajo tuje delavce zadržati na različne načine. V tokratni oddaji boste slišali kuharja in natakarja, ki nista prejela januarske plače, ker so jima zaračunali 75 evrov najemnine več za vsak mesec bivanja pri delodajalcu – zaradi nezadovoljstva z delovnimi razmerami sta namreč dala odpoved pred koncem štiriletnega obdobja.
Na občini Medvede že vse od ustanovitve seje občinskega sveta snemajo in posnetke objavijo na lokalni televiziji. Pred nekaj tedni pa se je prvič zgodilo, da seje niso predvajali, ker eden od občinskih svetnikov ni podpisal dovoljenja za snemanje in objavo. Podoben zaplet so pred kratkim imeli tudi v Brežicah. Sodeč po nedavni anketi Skupnosti občin Slovenije seje občinskih svetov snemajo v več kot polovici občin pri nas, do zadnjih lokalnih volitev pa večjih zadržkov ob objavah posnetkov sej svetniki niso imeli. Kako javna je vloga občinskih svetnikov in ali so zahteve posameznih svetnikov po varstvu osebnih podatkov, povezane s snemanjem sej občinskih svetov, upravičene?
Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.
Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.
Po prihodu novega lastnika, podjetnika Janeza Janše na Krvavec, so se odnosi z gostinci skrhali. Direktor družbe RTC Krvavec na smučišču in v poslovanju družbe sredi smučarske sezone uvaja novosti in red. Spremembe so po mnenju gostincev, ki držijo skupaj, pogosto enostranske, dogovori ne držijo. To pa ni v prid nikomur, in ni dobro za nadaljnji razvoj uspešnega smučišča, je prepričana Maria Mia Grillc, ki ima Eko turizem Viženčar na Krvavcu že 25 let.
Kako se privajamo na nakupovanje brez brezplačnih plastičnih vrečk? Se zavedamo, da moramo začeti razmišljati o tem, da plastičnih vrečk sploh ne bomo več uporabljali? Katere korake lahko naredimo v tej smeri? Preverjamo med trgovci in kupci.
Ob boju s tako hudo boleznijo, kot je rak, predvsem mlade bolnike čakata še boj za socialno varnost in življenje z bistveno nižjimi dohodki. Že bolniška nadomestila so velika težava, predvsem za samozaposlene, kadar je nujna invalidska upokojitev, pa je finančni udarec še večji. Toda tudi vrnitev na delo ne prinaša vselej olajšanja, številne težave pa imajo tudi delodajalci. Kako najti boljše sistemske alternative, ki bodo ustreznejše za vse?
Po pobegu iz zapora v Kopru so se pojavile zamisli, da bi morali imeti strožji zaporni sistem. Toda zaostrovanje bi lahko predstavljalo nevarno past.
Obseg dela in nalog se veča, zaposlenih pa je odločno, vsaj 300, premalo. To se odraža tudi v zaostankih pri izdajanju odločb. Namesto da bi pomagali ljudem v stiski na terenu, se zaposleni na centrih ukvarjajo z upravno administrativnimi nalogami. Kako bo ukrepala država? Gosta v studiu sta bila Špela Isop – MDDSZ in Perica Radonjič – Sindikat centrov za socialno delo. V oddaji sta sodelovala še dr. Vesna Leskošek in Francka Premzelj, predsednica Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.
Februarja bosta sočasno odšli specialistki radiologije v kranjskem zdravstvenem domu. Na ultrazvočni pregled zdaj čaka 320 pacientov, ki bodo lahko pregledani tudi pri koncesionarju. Pacientov ne vpisujejo več. Novega radiologa še ni na obzorju. Kljub prizadevanjem ni znano, ali bodo imeli v kranjskem zdravstvenem domu pacienti čez mesec in pol sploh na voljo rentgen in ultrazvok. Negotovost je velika tudi zato, ker so v Kranj prihajali tudi pacienti iz Škofje Loke, Kamnika in Medvod, kjer so prav tako ostali brez radiologov.
Starejšega poslušalca so po telefonu poklicali iz podjetja BDC Tim, ali bi bil pripravljen sodelovati v predstavitvi izdelkov za zdravo življenje, na katero je potem prišlo osem starejših parov. Predstavili so tudi magnetno blazino, ki naj bi imela številne blagodejne učinke, med drugim naj bi delovala proti bolečinam. Po ustnem dogovoru, da blazino lahko po treh mesecih z ženo vrneta in dobita polnih 950 evrov nazaj, sta se odločila za nakup. Po treh mesecih učinkov ni bilo, dogovor pa tudi ni veljal več.
Od 1. decembra velja, da za nekatere socialne prejemke kot so otroški dodatki, državne štipendije in nekatere subvencije upravičencem ne bo več treba oddajati vlog. Za veliko večino socialnih transferjev pa jih bo še zmeraj treba oddati. Kdaj in komu je treba to storiti, katere vloge je nujno treba oddati prav v decembru in kaj lahko storijo tisti, ki že od jeseni čakajo na izdajo odločb, posebej za subvencijo vrtcev.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Razvojno sodelovanje prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju, njegovo izvajanje pa odpira številna vprašanja. Kakšni so izzivi razvojnega sodelovanja, kateri so uspešni slovenski razvojni projekti in zakaj Slovenija ne izpolnjuje svojih zavez na tem področju? Gorazd Rečnik se je pogovarjal s doktorico Majo Bučar s katedre za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede, Ano Kalin iz Foruma za enakopravni razvoj in Albinom Keucem iz platforme Sloga, v studio pa je povabil Uroša Vajgla s sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve.
Ženske imajo na lokalnih volitvah manj možnosti za izvolitev kot moški. V Sloveniji imamo v 212 občinah trenutno samo šestnajst županj. Po letošnjih lokalnih volitvah se to število lahko celo zmanjša. Za župansko mesto se poteguje 100 žensk, moških kandidatov je 588. Raziskuje Gorazd Rečnik.
Zaključil se je razpis za oddajo ponudb za nakup parkirnih prostorov v garaži Celovških dvorov v Ljubljani za namen javne parkirne hiše. Toda stanovalci so prepričani, da se ta parkirišča sploh ne bi smela prodajati, saj naj bi jim ob nakupu stanovanj obljubljali pravico do njihove uporabe za obiskovalce. Po informacijah iz DUTB je bilo za nakup z izklicno ceno 350.000 evrov izkazanega kar nekaj interesa. Zakaj hoče parkirišča prodati po čim višji ceni in zakaj se stanovalci počutijo izigrane?
V Sloveniji porabimo povprečno po osem sveč na prebivalca letno, kar nas uvršča na tretje mesto držav po porabi nagrobnih sveč. Razlogi so tudi kulturni, nekateri pa jih prižigajo bolj za še živeče znance kot za pokojnike. Ostanki sveč vsekakor predstavljajo velik okoljski problem, ne glede na to, ali smo prižgali mojco, blaža, petro ali morda elektronsko svečo. Ste pripravljeni glede na pogubne okoljske vplive plastike prižgati kakšno ‘mojco iz akcije’ manj?
Neveljaven email naslov