Če bi malo sešteli, bi pri nas ob skupni dolžini vodnih tokov rek, stalnih in hudourniških pritokov prišli na številko 26.600 kilometrov. In če bi bili bolj gospodarni, bi lahko veliko teh potokov in pritokov izkoriščali in z graditvijo malih hidroelektrarn poskrbeli za alternativni vir eklektične energije. Ampak pri nas seveda ni tako.

Do leta 2020 čertina energije iz obnovljivih virov
V preteklosti so pri nas koncesije za male hidroelektrarne podeljevali simbolično oziroma jih niso. Kljub temu pa je Slovenija podpisala zavezo, da bo do leta 2020 25 odstotkov energije pridobivali iz obnovljivih virov. Ob je Stane Čadež, predsednik zveze društev malih hidroelektrarn, dejal: ”Tu je verjetno največji potencial v vodi. Male hidroelektrarne bi dejansko lahko prispevale nekaj odstotkov k obnovljivemu viru do leta 2020. S tem pa bi morali začeti takoj, kajti gradnja hidroelektrarne vedno traja nekaj let. Ob tem pa gre tudi za trajnostno rabo vode, prostora, kar je osnovna politika danes na celem svetu.” Ob tem Čadež še dodaja, da znamo doma narediti vse dele izdelave male hidroelektrarne, od gradbenega, strojnega in elektro dela.

Robert Kojc z Ministrstva za okolje in prostor je dejal, da so obravnavali približno 500 pobud in marsikatere od njih so bile na ministrstvo poslane že kar nekaj let nazaj. A ob tem pojasnjuje, da ne gre za vloge, ampak za pobude, in za te ne veljajo zakoni o upravnem postopku – to pa pomeni, da ni bilo nobenih rokov, do kdaj je treba odgovoriti ali pobudo rešiti. Pa vendar direktor Inštituta za vode Republike Slovenije, kjer so pobude obravnavali, doktor Mitja Bricelj meni, da je v nekaterih primerih res trajalo predolgo.

Brez koncesije ni elektrike
K ugotovitvi, da nekatere pobude za izrabo vode z graditvijo male hidroelektrarne niso bile ustrezne, je pripomogla tudi  uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja, ki so jo sprejeli konec julija lani. O njej marsikateri pobudnik meni, da je strokovno sporna. ”Postavlja merila zgolj za ene elektrarne, ker je pač male elektrarne mogoče graditi samo na vodotokih, ki delujejo po načelu padca. Večje elektrarne pa so tako draga stvar, da si normalni državljani tega ne moremo privoščiti. Namesto da bi spodbujali to, da podeželje zaživi, pišemo v razne bele knjige o energetiki ene stvari, skozi druge uredbe pa počnemo ravno nasprotno.”

In s to uredbo se bo pojavila sprememba tudi pri tistih, ki male hidroelektrarne že imajo. Po novi uredbi sledi izguba koncesije, s tem pa ne bodo smeli proizvajati elektrike niti zase, če ne izpolnjujejo sprejetih zahtev. Brez koncesije ni proizvodnje elektrike niti za domačo oskrbo.

Direktor inštituta za vode doktor Mitja Bricelj vendarle meni, da bo tu potrebna zdrava pamet, ki bo morala črko uredbe v izjemah pojasniti in podati dovoljenje za prihodnjo rabo. Dodaja pa, da ne želijo administrativno prepovedovati rabe vode, ampak se iščejo vse možnosti za večnamensko rabo voda ”Namreč, če se tako ali drugače prekine kontinuiteta vodotoka, naj to služi prvenstveno oskrbi za zdravo pitno vodo. Drugo pa vse ostale rabe, če je to mogoče. In hkrati seveda ureditve na tak način, da se ne poslabša poplavna varnost in zmanjšuje škoda ob suši.”

Na vidiku odprto podeljevanje konvesij …
Da narava je res le ena in tudi to je treba vedeti, da je pri nas več kot 400 malih hidroelektrarn, ki imajo koncesijo, in to ni malo. Pa vendarle bi bilo verjetno treba preučiti vsak primer posebej in ne v pisarni sredi Ljubljane odločati o pretokih potokov, kolikšni so in kolikšni bi morali biti nekje na podeželju, in to enostavno zapisati v uredbi. In s tem se strinja tudi Stane Čadež, predsednik zveze društev malih hidroelektrarn.

”Trdim, da bi morala biti tukaj poenostavljena zakonodaja, ker je število predpisov odločno preveliko. Drugič bi morali biti ljudje, ki se s tem ukvarjajo, široko izobraženi in dejansko se gibati tudi na terenu, ker mislim, da se vse iz pisarne ne da voditi.”

In tudi zato zdaj na zvezi društev malih hidroelektrarn  Slovenije pripravljajo program, ki ga želijo predstaviti novi vladi, o tem, kaj bi lahko dosegli z bolj odprtim podeljevanjem koncesij.