Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če bi malo sešteli, bi pri nas ob skupni dolžini vodnih tokov rek, stalnih in hudourniških pritokov prišli na številko 26.600 kilometrov. In če bi bili bolj gospodarni, bi lahko veliko teh potokov in pritokov izkoriščali in z graditvijo malih hidroelektrarn poskrbeli za alternativni vir eklektične energije. Ampak pri nas seveda ni tako.
Do leta 2020 čertina energije iz obnovljivih virov
V preteklosti so pri nas koncesije za male hidroelektrarne podeljevali simbolično oziroma jih niso. Kljub temu pa je Slovenija podpisala zavezo, da bo do leta 2020 25 odstotkov energije pridobivali iz obnovljivih virov. Ob je Stane Čadež, predsednik zveze društev malih hidroelektrarn, dejal: ”Tu je verjetno največji potencial v vodi. Male hidroelektrarne bi dejansko lahko prispevale nekaj odstotkov k obnovljivemu viru do leta 2020. S tem pa bi morali začeti takoj, kajti gradnja hidroelektrarne vedno traja nekaj let. Ob tem pa gre tudi za trajnostno rabo vode, prostora, kar je osnovna politika danes na celem svetu.” Ob tem Čadež še dodaja, da znamo doma narediti vse dele izdelave male hidroelektrarne, od gradbenega, strojnega in elektro dela.
Robert Kojc z Ministrstva za okolje in prostor je dejal, da so obravnavali približno 500 pobud in marsikatere od njih so bile na ministrstvo poslane že kar nekaj let nazaj. A ob tem pojasnjuje, da ne gre za vloge, ampak za pobude, in za te ne veljajo zakoni o upravnem postopku – to pa pomeni, da ni bilo nobenih rokov, do kdaj je treba odgovoriti ali pobudo rešiti. Pa vendar direktor Inštituta za vode Republike Slovenije, kjer so pobude obravnavali, doktor Mitja Bricelj meni, da je v nekaterih primerih res trajalo predolgo.
Brez koncesije ni elektrike
K ugotovitvi, da nekatere pobude za izrabo vode z graditvijo male hidroelektrarne niso bile ustrezne, je pripomogla tudi uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja, ki so jo sprejeli konec julija lani. O njej marsikateri pobudnik meni, da je strokovno sporna. ”Postavlja merila zgolj za ene elektrarne, ker je pač male elektrarne mogoče graditi samo na vodotokih, ki delujejo po načelu padca. Večje elektrarne pa so tako draga stvar, da si normalni državljani tega ne moremo privoščiti. Namesto da bi spodbujali to, da podeželje zaživi, pišemo v razne bele knjige o energetiki ene stvari, skozi druge uredbe pa počnemo ravno nasprotno.”
In s to uredbo se bo pojavila sprememba tudi pri tistih, ki male hidroelektrarne že imajo. Po novi uredbi sledi izguba koncesije, s tem pa ne bodo smeli proizvajati elektrike niti zase, če ne izpolnjujejo sprejetih zahtev. Brez koncesije ni proizvodnje elektrike niti za domačo oskrbo.
Direktor inštituta za vode doktor Mitja Bricelj vendarle meni, da bo tu potrebna zdrava pamet, ki bo morala črko uredbe v izjemah pojasniti in podati dovoljenje za prihodnjo rabo. Dodaja pa, da ne želijo administrativno prepovedovati rabe vode, ampak se iščejo vse možnosti za večnamensko rabo voda ”Namreč, če se tako ali drugače prekine kontinuiteta vodotoka, naj to služi prvenstveno oskrbi za zdravo pitno vodo. Drugo pa vse ostale rabe, če je to mogoče. In hkrati seveda ureditve na tak način, da se ne poslabša poplavna varnost in zmanjšuje škoda ob suši.”
Na vidiku odprto podeljevanje konvesij …
Da narava je res le ena in tudi to je treba vedeti, da je pri nas več kot 400 malih hidroelektrarn, ki imajo koncesijo, in to ni malo. Pa vendarle bi bilo verjetno treba preučiti vsak primer posebej in ne v pisarni sredi Ljubljane odločati o pretokih potokov, kolikšni so in kolikšni bi morali biti nekje na podeželju, in to enostavno zapisati v uredbi. In s tem se strinja tudi Stane Čadež, predsednik zveze društev malih hidroelektrarn.
”Trdim, da bi morala biti tukaj poenostavljena zakonodaja, ker je število predpisov odločno preveliko. Drugič bi morali biti ljudje, ki se s tem ukvarjajo, široko izobraženi in dejansko se gibati tudi na terenu, ker mislim, da se vse iz pisarne ne da voditi.”
In tudi zato zdaj na zvezi društev malih hidroelektrarn Slovenije pripravljajo program, ki ga želijo predstaviti novi vladi, o tem, kaj bi lahko dosegli z bolj odprtim podeljevanjem koncesij.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Če bi malo sešteli, bi pri nas ob skupni dolžini vodnih tokov rek, stalnih in hudourniških pritokov prišli na številko 26.600 kilometrov. In če bi bili bolj gospodarni, bi lahko veliko teh potokov in pritokov izkoriščali in z graditvijo malih hidroelektrarn poskrbeli za alternativni vir eklektične energije. Ampak pri nas seveda ni tako.
Do leta 2020 čertina energije iz obnovljivih virov
V preteklosti so pri nas koncesije za male hidroelektrarne podeljevali simbolično oziroma jih niso. Kljub temu pa je Slovenija podpisala zavezo, da bo do leta 2020 25 odstotkov energije pridobivali iz obnovljivih virov. Ob je Stane Čadež, predsednik zveze društev malih hidroelektrarn, dejal: ”Tu je verjetno največji potencial v vodi. Male hidroelektrarne bi dejansko lahko prispevale nekaj odstotkov k obnovljivemu viru do leta 2020. S tem pa bi morali začeti takoj, kajti gradnja hidroelektrarne vedno traja nekaj let. Ob tem pa gre tudi za trajnostno rabo vode, prostora, kar je osnovna politika danes na celem svetu.” Ob tem Čadež še dodaja, da znamo doma narediti vse dele izdelave male hidroelektrarne, od gradbenega, strojnega in elektro dela.
Robert Kojc z Ministrstva za okolje in prostor je dejal, da so obravnavali približno 500 pobud in marsikatere od njih so bile na ministrstvo poslane že kar nekaj let nazaj. A ob tem pojasnjuje, da ne gre za vloge, ampak za pobude, in za te ne veljajo zakoni o upravnem postopku – to pa pomeni, da ni bilo nobenih rokov, do kdaj je treba odgovoriti ali pobudo rešiti. Pa vendar direktor Inštituta za vode Republike Slovenije, kjer so pobude obravnavali, doktor Mitja Bricelj meni, da je v nekaterih primerih res trajalo predolgo.
Brez koncesije ni elektrike
K ugotovitvi, da nekatere pobude za izrabo vode z graditvijo male hidroelektrarne niso bile ustrezne, je pripomogla tudi uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja, ki so jo sprejeli konec julija lani. O njej marsikateri pobudnik meni, da je strokovno sporna. ”Postavlja merila zgolj za ene elektrarne, ker je pač male elektrarne mogoče graditi samo na vodotokih, ki delujejo po načelu padca. Večje elektrarne pa so tako draga stvar, da si normalni državljani tega ne moremo privoščiti. Namesto da bi spodbujali to, da podeželje zaživi, pišemo v razne bele knjige o energetiki ene stvari, skozi druge uredbe pa počnemo ravno nasprotno.”
In s to uredbo se bo pojavila sprememba tudi pri tistih, ki male hidroelektrarne že imajo. Po novi uredbi sledi izguba koncesije, s tem pa ne bodo smeli proizvajati elektrike niti zase, če ne izpolnjujejo sprejetih zahtev. Brez koncesije ni proizvodnje elektrike niti za domačo oskrbo.
Direktor inštituta za vode doktor Mitja Bricelj vendarle meni, da bo tu potrebna zdrava pamet, ki bo morala črko uredbe v izjemah pojasniti in podati dovoljenje za prihodnjo rabo. Dodaja pa, da ne želijo administrativno prepovedovati rabe vode, ampak se iščejo vse možnosti za večnamensko rabo voda ”Namreč, če se tako ali drugače prekine kontinuiteta vodotoka, naj to služi prvenstveno oskrbi za zdravo pitno vodo. Drugo pa vse ostale rabe, če je to mogoče. In hkrati seveda ureditve na tak način, da se ne poslabša poplavna varnost in zmanjšuje škoda ob suši.”
Na vidiku odprto podeljevanje konvesij …
Da narava je res le ena in tudi to je treba vedeti, da je pri nas več kot 400 malih hidroelektrarn, ki imajo koncesijo, in to ni malo. Pa vendarle bi bilo verjetno treba preučiti vsak primer posebej in ne v pisarni sredi Ljubljane odločati o pretokih potokov, kolikšni so in kolikšni bi morali biti nekje na podeželju, in to enostavno zapisati v uredbi. In s tem se strinja tudi Stane Čadež, predsednik zveze društev malih hidroelektrarn.
”Trdim, da bi morala biti tukaj poenostavljena zakonodaja, ker je število predpisov odločno preveliko. Drugič bi morali biti ljudje, ki se s tem ukvarjajo, široko izobraženi in dejansko se gibati tudi na terenu, ker mislim, da se vse iz pisarne ne da voditi.”
In tudi zato zdaj na zvezi društev malih hidroelektrarn Slovenije pripravljajo program, ki ga želijo predstaviti novi vladi, o tem, kaj bi lahko dosegli z bolj odprtim podeljevanjem koncesij.
Jana Vidic ugotavlja, kakšen epilog so doživeli tisti, ki so se pred nasiljem zatekli v varno hišo.
Jana Vidic ugotavlja, kakšen epilog so doživeli tisti, ki so se pred nasiljem zatekli v varno hišo.
Preverjamo, kaj se dogaja v invalidskem podjetju Želva. Ena od invalidk je bila v Želvi kar 9 let na rehabilitaciji. V tem času ni pridobila niti leta delovne dobe. Ima pa zato vodstvo podjetja veliko razlogov za skrivanje. Poslovne nepravilnosti, prirejanje ocen invalidov, bianko odpovedi, kadrovske čistke, večkrat preplačane investicije ... Zemljišče, ki je po oceni GURS-a vredno približno 400€, je invalidsko podjetje Želva od svojega nadzornika kupilo za 80.000€. Kaj še se skriva pod trdnim oklepom Želve?
Svetovalni servis o energetskih izkaznicah. Simona Habič z gostoma Marjano Šijanec Zavrl iz Gradbenega inštituta ZRMK ter Dejanom Papežom, direktorjemZbornice za poslovanje z nepremičninami na Gospodarski zbornici Slovenije
Krajanom Kostanjevice na Krasu je zaradi strelišča, ki si ga je Strelsko društvo “Zdenko Žnidarčič” iz Šempetra pri Gorici pred štirimi leti uredilo v nekdanjem vojaškem vadbenem centru na robu vasi, dokončno prekipelo.
Krajanom Kostanjevice na Krasu je zaradi strelišča, ki si ga je Strelsko društvo “Zdenko Žnidarčič” iz Šempetra pri Gorici pred štirimi leti uredilo v nekdanjem vojaškem vadbenem centru na robu vasi, dokončno prekipelo.
V restavracijah Marche ob slovenskih avtocestah danes stranišča čistijo bolgarski delavci. Do septembra so se za prispevke uporabnikom tam zahvaljevali invalidi. V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste slišali zgodbo invalida, ki je na stranišču na avtocestnem počivališču za podjetje Medvedek moral delati tudi do 16 ur. Na “rehabilitacijo” ga je sprejel Janez Drobnič, nekdanji minister za delo, direktor podjetja Sandi Grubelič mlajši pa vse obtožbe glede izkoriščanja invalidov vali na naročnika.
Gradnja 5 kilometrske kolesarske steze od Brezovice do Vrhnike bo stala 4 milijone evrov. Pričakovali bi, da bo kolesarska steza ustrezala evropskim standardom, a so člani Slovenske kolesarske mreže med ogledom gradbišča ugotovili,da bodoča kolesarska steza niti slučajno ne ustreza sodobnim načrtovalskim smernicam.
Pred dvema tednoma smo objavili zgodbo podjetnika Branka Vodiška, ki je posle s hlodovino in lesom sklepal z mnogimi fizičnimi in pravnimi osebami in celo z eno od slovenskih občin. Kljub drugačnim dogovorom, je pogosto v gozdovih naredil golosek, lastnikom pa za to plačal zelo malo ali še raje nič. Po objavljenem prispevku so se v naše uredništvo vsuli klici poslušalcev iz vse Slovenije, ki imajo z Vodiškom prav tako slabe izkušnje.
Po podatkih Statističnega urada republike Slovenije v tem hipu pod pragom revščine pri nas živi vsaj 55.000 otrok in mladostnikov. Pri projektu Botrstvo pa opozarjajo, da je treba problem urediti sistemsko in čim prej. Nekaj predlogov sistemskih rešitev, ki bi lahko zelo hitro in znatno olajšale stiske družin s socialnega dna, predstavlja Nina Zidar Klemenčič, nosilka projekta Brezplačna pravna pomoč.
Tokrat delimo zgodbo sodobnega “podjetnika”, ki je v Loški dolini ogoljufal kar nekaj kmetov in tudi občino. S svojim gozdarskim podjetjem, prijavljenim v odmaknjeni vasi na območju Velikih Lašč, je podiral in odvažal les, plačal pa nič.
Preverjamo hrup pri delu stečajne upraviteljice, ki je del nepremičnin propadlega celjskega gostinca oddala v najem in se soočila z zahtevo, da stare dolgove poravna nova najemnica. Gre za spoštovanje stečajne zakonodaje ali namerno izsiljevanje?
Sistemi drugih držav prepoznajo precej manj nadarjenih učencev. Smo res tako izredni, ali pa v strahu, da ne bi koga izpustili, skušamo zajeti preveliko populacijo in potem pogosto premalo učinkovito delamo s tistimi, ki imajo zares izredne talente? Zakaj kljub temu nekateri nadarjeni še vedno izpadejo? Je prepoznavanje nadarjenosti odvisno tudi od socialnih razmer, v katerih otrok odrašča? Zakaj se nadarjeni učenci pogosto dolgočasijo pri pouku? Lahko gre delo z nadarjenimi z roko v roki z delom z učenci z učnimi težavami?
Sprašujemo, kakšna so merila in kriteriji, predvsem pa, kateri dokumenti so potrebni, da se postopek vrednotenja in priznavanja uspešno konča.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli opozarjamo na slabosti kurjave z mokrim lesom - ne gre namreč zgolj za onesnaževanje okolja, ampak tudi za resno zdravstveno grožnjo.
Pri servisnih storitvah moramo biti potrošniki zelo previdni, saj nam serviserji kaj hitro zaračunajo dela ali zamenjajo del, za katerega se nismo dogovorili. In če se to zgodi in računa ne želite poravnati, lahko serviser zadrži popravljeno stvar.
Vsako leto konec septembra Ministrstvo za kmetijstvo in okolje objavipravilnik o odvzemu rjavega medveda in volka iz narave. Letos so pritiski lokalnih skupnosti, tudi zaradi bližajočih se lokalnih volitev, precej močni, a se za zdaj usklajeno in predvideno število ne razlikuje kaj dosti od številk prejšnja leta. Govorili bomo o težavah, s katerimi se soočajo prebivalci, ki sobivajo z medvedi in volkovi, ter utemeljitve pristojnih služb in zavodov, ki skrbijo po eni strani za ohranjanje velikih zveri v Sloveniji, po drugi strani pa v imenu varnega sobivanja uravnavajo njihovo populacijo v naravi.
V oddaji "Kje pa vas čevelj žuli?" se sprašujemo, zakaj so moški, ki imajo spolne odnose z drugimi moškimi še vedno absolutno izključeni iz sistema krvodajalstva, kljub dobro razviti tehnologiji za odkrivanje spolno prenosljivih bolezni, predvsem virusa HIV. Je ukrep diskriminatoren ali nujen za zaščito prejemnikov krvi?
Slovenija bo obstoječi analogni komunikacijski sistem na železniškem omrežju nadomestila z globalnim mobilnim radijskim sistemom. Pri tem bo kar 100 milijonov oziroma 85 odstotkov naložbe prispevala Evropska unija. Tako imenovani GSM-R sistem naj bi med drugim povečal varnost in infrastrukturno zmogljivost, manj bo motenj in zamud vlakov, del tovora se bo preusmeril s cest na železnice. Na celotnem 1.200 kilometrov dolgem železniškem omrežju glavnih in regionalnih prog bodo med drugim izvedli optično kabliranje, zgradili 110 repetitorjev in – če preidemo k bistvu problema – približno 250 baznih postaj. Prebivalce v njihovi bližini je strah, da bodo do 30 metrov visoki stolpi negativno vplivali na njihovo zdravje, še posebej jih moti, ker jih pred postavitvijo nihče ni nič vprašal.
V Vrtojbi na Goriškem samevata in propadata večji, malodane dokončani stavbi. V eni naj bi zaživel dom upokojencev, v drugi so predvidena varovana oziroma oskrbovana stanovanja. A obe ostajata prazni, ujeti v goščo podivjane trave, grmičevja, alergene ambrozije in nesoglasij med partnerjema – občino in zasebnim podjetjem, ki sta skupaj zastavila graditev Socialnega centra Vrtojba. Z velikim bančnim posojilom so stavbi sicer zgradili, a se projekt zaradi številnih težav in nesoglasij že štiri leta ne premakne z mrtve točke. Zakaj, preverja Valter Pregelj.
Neveljaven email naslov