Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Trend brezposelnosti invalidov v Sloveniji narašča. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje jih je bilo samo v lanskem letu 16.873.
Glede na podatke EU-ja so dvakrat težje zaposljiva delovna sila, ki med drugim opravlja manj kakovostna dela.
Osebe, ki so vključene v varstveno-delovne centre, pa na trg dela sploh ne vstopajo, saj to področje ureja zastareli Zakon o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb iz leta 1983.
Za svoje delo prejmejo le nagrado, ki pa je izredno nizka.
Direktorica varstveno-delovnega centra Tončke Hočevar: “Imamo nagrade od 5 € naprej, povprečna mesečna nagrada je 24 €.”
— Val 202 (@Val202) February 1, 2012
Če smo natančni, nagrade za delo znašajo od pet evrov naprej na mesec. Uporabniki in njihovi starši oziroma skrbniki po končanem izobraževanju nimajo veliko izbire. Lahko ostanejo doma ali pa sprejmejo ponavljajoča se dela v varstveno-delovnem centru. Velik del predstavljajo dela za kooperante, ki pa ne smejo prinašati dobička.
Romana Zidar s Fakultete za socialno delo pravi, da uporabniki od teh del nimajo veliko. “Gre za ponavljajoča se dela brez dodane vrednostni. Delo naj bi človeku osmislilo življenje, dalo nek višji smisel, motivacijo in predstavljalo osebnostno rast. Iskreno dvomim, da ta kooperantska dela to omogočajo.”
Drugače kot pri nas so na Švedskem tudi najbolj hendikepirane osebe zaposlene v državnih podjetjih in prejemajo plačo. Direktorica Zavoda Šentprima Jana Ponikvar pravi, da so podjetja, v katerih vključujejo v običajno delovno okolje tudi ljudi z manjšimi delovnimi zmožnostmi, ekonomsko uspešnejša.
Manj uspešno je poslovanje Sklada za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Računsko sodišče je v reviziji izreklo negativno mnenje o pravilnosti in smotrnosti poslovanja Sklada. Vrhovna državna revizorka dr. Tina Eržen pravi, da bi že boljša organiziranost poslovanja, usmerjenost k ciljem in spremljanje aktivnosti pripomoglo k temu, da bi Sklad postal uspešnejši in učinkovitejši.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Trend brezposelnosti invalidov v Sloveniji narašča. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje jih je bilo samo v lanskem letu 16.873.
Glede na podatke EU-ja so dvakrat težje zaposljiva delovna sila, ki med drugim opravlja manj kakovostna dela.
Osebe, ki so vključene v varstveno-delovne centre, pa na trg dela sploh ne vstopajo, saj to področje ureja zastareli Zakon o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb iz leta 1983.
Za svoje delo prejmejo le nagrado, ki pa je izredno nizka.
Direktorica varstveno-delovnega centra Tončke Hočevar: “Imamo nagrade od 5 € naprej, povprečna mesečna nagrada je 24 €.”
— Val 202 (@Val202) February 1, 2012
Če smo natančni, nagrade za delo znašajo od pet evrov naprej na mesec. Uporabniki in njihovi starši oziroma skrbniki po končanem izobraževanju nimajo veliko izbire. Lahko ostanejo doma ali pa sprejmejo ponavljajoča se dela v varstveno-delovnem centru. Velik del predstavljajo dela za kooperante, ki pa ne smejo prinašati dobička.
Romana Zidar s Fakultete za socialno delo pravi, da uporabniki od teh del nimajo veliko. “Gre za ponavljajoča se dela brez dodane vrednostni. Delo naj bi človeku osmislilo življenje, dalo nek višji smisel, motivacijo in predstavljalo osebnostno rast. Iskreno dvomim, da ta kooperantska dela to omogočajo.”
Drugače kot pri nas so na Švedskem tudi najbolj hendikepirane osebe zaposlene v državnih podjetjih in prejemajo plačo. Direktorica Zavoda Šentprima Jana Ponikvar pravi, da so podjetja, v katerih vključujejo v običajno delovno okolje tudi ljudi z manjšimi delovnimi zmožnostmi, ekonomsko uspešnejša.
Manj uspešno je poslovanje Sklada za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Računsko sodišče je v reviziji izreklo negativno mnenje o pravilnosti in smotrnosti poslovanja Sklada. Vrhovna državna revizorka dr. Tina Eržen pravi, da bi že boljša organiziranost poslovanja, usmerjenost k ciljem in spremljanje aktivnosti pripomoglo k temu, da bi Sklad postal uspešnejši in učinkovitejši.
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.
Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.
Od odpisa dolgov do novega sistema izvršb v letu 2015 Primeri kažejo, da civilna družba rešuje res velikanske življenjske stiske namesto socialnega sistema, ki je kljub neštetim opozorilom strokovnjakov in medijev še zmeraj zbirokratiziran
Med čebelarji se najmanj že desetletje javno šepeta o uporabi in prodaji spornih, neregistriranih zdravil za zatiranje varoje pri čebelah; najnovejše razkritje o zdravju nevarnih kemikalijah v slovenskem medu in še zlasti satju pa je vrglo slabo luč na celotno slovensko čebelarstvo dejavnost. Kako varen je slovenski med, kako poučeni so čebelarji in zakaj je uspelo dvomljivemu trgovcu kar deset let izigravati inšpektorje, smo raziskovali v oddaji Kje pa vas čevelj žuli?
To nedeljo bomo spet šli na referendum. Že drugič bomo odločali o izenačitvi pravic istospolnih in raznospolnih parov, tokrat po novih pravilih. Cena, ki jo bomo plačali, ni le tri milijone evrov, ampak tudi porast sovražnega govora. Prvič se je zgodilo, da je morala javna RTV nastop enega izmed organizatorjev kampanje prekrivati s piski. O tem bosta govorila Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev, ter Dušan Vučko, direktor državne volilne komisije.
Vse večji del nakupov potrošniki opravijo v spletnih trgovinah. Te omogočajo enostavno poslovanje, personalizirano izkušnjo in mnogokrat tudi nižje cene, a ob morebitnih težavah z blagom lahko kupec zaide tudi v zapletene postopke uveljavljanja garancije ali vračila kupnine. Tržni inšpektorat je v zadnjem letu opravil poostren nadzor nad 80 slovenskimi spletnimi trgovinami in skoraj v vseh primerih so odkrili nepravilnosti. Katerih pasti se je treba izogibati pri poslovanju s tujimi spletnimi trgovinami, kako zakonodaja ščiti potrošnike in na katere institucije se ti lahko obrnejo v težavah?
Delilniki toplote so lastnike stanovanj v večstanovanjskih stavbah ob vgradnji v povprečju stali približno 160 evrov. Dobra tretjina vprašanih v nedavni raziskavi o energetski učinkovitosti Slovenije zdaj plačuje nižje stroške ogrevanja kot prej, skoraj 20 odstotkov jih plačuje več. Delež teh so želeli na Ministrstvu za infrastrukturo zmanjšati s sprejetjem novega pravilnika o delitvi stroškov, ki je začel veljati prejšnji mesec. Kritik je veliko, številni menijo, da pravilnik stanovalce namesto k varčevanju spodbuja k pretiranemu gretju. V primeru, da pri večini stanovalcev delilniki pokažejo manj kot 40 odstotkov povprečja porabljene energije v stavbi, se namreč domneva, da podatkov ni, in tako vsi stanovalci ogrevanje plačajo po kvadraturi.
Krajani Škofljice in Lavrice so nad predlagano gradnjo štiripasovnice na Dolenjski cesti ogorčeni, saj da bo grobo posegla v njihov življenjski prostor. A o tripasovnici ali obvoznici lahko zgolj sanjajo.
Nedvomno prinaša elektronska oblika receptov za zdravila številne prednosti pred dosedanjo, papirnato. Vendar pa se je kljub dolgoletnim pripravam in prehodnem roku ob uvedbi zatikalo tako v lekarnah kot v zdravniških ordinacijah. Kaj je šlo narobe in kako je sistem pripravljen na skorajšnjo vključitev bolnišnic in uvedbo elektronskih napotnic, izvidov in druge oblike komunikacije v zdravstvu?
V Kranju je moralo svoja vrata zapreti še eno samoniklo kulturno prizorišče. Štiri leta delujoči Trainstation Squat, kjer so na leto izvedli približno 140 dogodkov, ni izpolnjeval inšpekcijskih pogojev. Največje mesto na Gorenjskem, kjer je mladinsko organiziranje podpovprečno razvito, tako spet nima nekomercialnega ali alternativnega prizorišča. Kaj to pomeni za kulturno sceno v Kranju in kakšne so mogoče rešitve za pisano stavbo ob železniški postaji?
Vaščani zgornjega dela vasi Brezovica v občini Metlika imajo velike težave s cesto, ki pelje do njihovih hiš in večkrat prečka državno mejo. Nekaj sto metrov namreč poteka po slovenskem ozemlju pa spet po hrvaškem pa spet slovenskem?
Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, so na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potreb izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je organizacija prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh ustrezna, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.
Dolgo pričakovan projekt odpisa dolgov socialno najšibkejšim dober teden pred iztekom kaže na nepričakovano pičel odziv. So bila res kriva le previsoka pričakovanja, ali pa zakonska podlaga ni zaznala bistva problemov in so zato brez možnosti za odpis ostali tudi tisti, ki ga najbolj potrebujejo? Kaj je šlo narobe in ali je v zadnjih dneh pred iztekom mogoče še kaj popraviti?
Po veljavni uredbi bodo obvezani vsi, ki nimajo svojih objektov-hiš priključenih na javno kanalizacijsko omrežje, do 31. decembra 2017 na lastne stroške zgraditi svoje čistilne naprave. Takšna naprava stane nekaj tisoč evrov. Sedaj so svoj lonček primaknila še nekatera komunalna podjetja, saj lastnike takšnih objektov silijo k podpisu pogodbe o pregledu in odvozu odpadnih voda, čeprav zakon tega ne predvideva.
Lastnike hiš v bližini ponora Jačka v središču Logatca, kamor se stekajo prečiščene odplake iz tamkajšnje posodobljene in razširjene komunalne čistilne naprave, razburjajo večkratni pojavi snovi različnih barv, ki s temi vodami ponikajo v kraško podzemlje. Moti jih tudi hrup, ki ga povzroča naprava, na občini pa zagotavljajo, da bo ta po zaključku poskusnega obratovanja delovala povsem nemoteče.
Preventivne preglede za otroke in mladostnike iz Selške in Poljanske doline bodo do nadaljnjega opravljali pediatri v škofjeloškem zdravstvenem domu. Strokovni kolegij za pediatrijo je namreč ocenil, da četudi obnovljeni, prostori zdravstvenih domov niso ustrezni.
Neveljaven email naslov