Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Policija po slabem desetletju spet razmišlja o uvedbi električnih paralizatorjev. Njihova uporaba je lahko zelo nevarna za nosečnice, otroke, kronične, še posebej srčne, bolnike.
Lahko paralizator predstavlja alternativo strelnemu orožju? Bi ga policija lahko uporabljala pri postopkih odstranitve tujcev, obvladovanju demonstracij, v zaporih, psihiatričnih bolnišnicah?
Policija po desetletju spet razmišlja o uvedbi električnih paralizatorjev. Na podlagi starih analiz.
Varuh človekovih pravic je bil zadržan do uporabe električnih paralizatorjev že ob prvem poskusu njihove uvedbe. Leta 2005 je urad varuha tako opozoril na tragične primere, tudi s smrtnimi primeri pri njegovi uporabi po svetu. Utemeljena je tudi bojazen, da bi bila njegova uporaba pogostejša, kot bi to bilo res nujno potrebno. Če bi že dovolili uporabo električnega paralizatorja, bi njegovo uporabo morali kar najbolj približati pogojem za uporabo strelnega orožja. “Že takrat smo opozorili na nekatere tragične primere iz sveta, tudi s smrtni primeri,” opiše namestnik varuhinje Ivan Šelih.
Ponovno razmišljanje o uvedbi električnih paralizatorjev je negativno presenetilo tudi organizacijo Amnesty International Slovenije. Blaž Kovač opisuje, da gre za zelo nevarno orožje, ki v človeka spusti visoko električno napetost. “To pa je lahko zelo nevarno za nosečnice, starejše, otroke, kronične bolnike, srčne bolnike. Policist ne bo mogel kar tako presoditi, ali je oseba nasproti njega srčni bolnik.”
Morebitna uvedba uporabe paralizatorjev bi tudi za Amnesty International pogojno bila sprejemljiva le kot alternativa strelnemu orožju, torej pod popolnoma istimi pogoji kot strelno orožje.
“Sprašujemo se, ali ne bi bilo bolje policijo podpreti z boljšo zaščitno opremo z boljšo zaščitno opremo, več zaposlenimi in drugimi ukrepi, ki bi dosegli isti cilj. Menimo, da uvajanje novih represivnih elementov v policijo ne bi prineslo cilja, ki si ga policija želi, to je manj napadov na policiste. Morda bi bilo bolje okrepiti v skupnost usmerjeno policijsko delo.”
Od leta 2001 do 2013 je Amnesty International v ZDA zaznal približno 500 primerov smrti, ki so povezane s paralizatorjem
Vodja sektorja za policijska pooblastila in preventivo Robert Ferenc pravi, da so pogoji za uporabo paralizatorjev v ZDA zelo nizki. Električni paralizator bi uporabljali v situacijah, ko policisti nimajo ustreznega sredstva, s katerim bi lahko varno obvladali osebo, ki ima ob sebi nož, palico, razbito steklenico, ali drug nevaren predmet. “Električni paralizator povzroči bolečino. Deluje na centralni živčni sistem. Oseba praviloma pade na tla.” Ferenc pravi, da pogoji za uporabo električnega paralizatorja ne morejo biti isti kot pri uporabi strelnega orožja, ker imajo paralizatorji omejitve. “Pogoji, ko je treba z varne razdalje obvladati osebo, ki ima pri sebi nevarne predmete, bi bili primerljivi s pogoji uporabe službenega psa brez nagobčnika.”
V nasprotju s tem, kar se še edino zelo pogojno zdi dopustno varuhinji človekovih pravic in človekoljubnim organizacijam, policija električnega paralizatorja torej ne bo uporabljala pod enakimi pogoji kot strelno orožje. To je jasno povedala tudi na torkovi predstavitvi osnutka sprememb in dopolnitev zakona o nalogah in pooblastilih policije. Blaž Kovač, Amnesty International Slovenije: “Ni več dvoma, slovenska policija uvaja električni paralizator kot prisilno sredstvo. Nakazali so tudi, da imajo za to tudi potrebno politično podporo, tako da se pogovarjamo že o izvršenem dejstvu. Problem je, da se pri tem zanašajo na deset let stare analize in poskusno uporabo v letih 2007 in 2008. Potem je bil postopek uporabe ustavljen in zdaj policija odpira zakon o nalogah in pooblastilih policije na podlagi starih analiz, ki pa so ne nazadnje bili tudi podlaga za ukinitev leta 2008. To je izredno zaskrbljujoče, da policija pripravlja nov člen v zakonu, brez da bi imelo neko vsebino podlago.”
V dvoletnem poskusnem obdobju pred desetletjem se niti enkrat ni pojavila potreba po njegovi uporabi, čeprav so policisti specialne enote imeli na razpolago 15 paralizatorjev.
Odbor za preprečevanje mučenja CPT med drugim opozarja, da to prisilno sredstvo nikakor ne bi smelo biti uporabljeno v postopkih odstranitve tujcev, v zaporih, psihiatričnih bolnišnicah, aretacijah, vzdrževanju javnega reda in miru ter obvladovanju demonstracij.
Kovač dodaja: “V bistvu je ta debata že izgubljena, saj, če se pogovarjamo o tem, že pristajamo na to, da bodo paralizator uvedli. Menimo, da bi bilo najprej treba narediti primerne analize, potem pa pristopiti k potencialni uvedbi pod identičnimi pogoji, kot veljajo za strelno orožje.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Policija po slabem desetletju spet razmišlja o uvedbi električnih paralizatorjev. Njihova uporaba je lahko zelo nevarna za nosečnice, otroke, kronične, še posebej srčne, bolnike.
Lahko paralizator predstavlja alternativo strelnemu orožju? Bi ga policija lahko uporabljala pri postopkih odstranitve tujcev, obvladovanju demonstracij, v zaporih, psihiatričnih bolnišnicah?
Policija po desetletju spet razmišlja o uvedbi električnih paralizatorjev. Na podlagi starih analiz.
Varuh človekovih pravic je bil zadržan do uporabe električnih paralizatorjev že ob prvem poskusu njihove uvedbe. Leta 2005 je urad varuha tako opozoril na tragične primere, tudi s smrtnimi primeri pri njegovi uporabi po svetu. Utemeljena je tudi bojazen, da bi bila njegova uporaba pogostejša, kot bi to bilo res nujno potrebno. Če bi že dovolili uporabo električnega paralizatorja, bi njegovo uporabo morali kar najbolj približati pogojem za uporabo strelnega orožja. “Že takrat smo opozorili na nekatere tragične primere iz sveta, tudi s smrtni primeri,” opiše namestnik varuhinje Ivan Šelih.
Ponovno razmišljanje o uvedbi električnih paralizatorjev je negativno presenetilo tudi organizacijo Amnesty International Slovenije. Blaž Kovač opisuje, da gre za zelo nevarno orožje, ki v človeka spusti visoko električno napetost. “To pa je lahko zelo nevarno za nosečnice, starejše, otroke, kronične bolnike, srčne bolnike. Policist ne bo mogel kar tako presoditi, ali je oseba nasproti njega srčni bolnik.”
Morebitna uvedba uporabe paralizatorjev bi tudi za Amnesty International pogojno bila sprejemljiva le kot alternativa strelnemu orožju, torej pod popolnoma istimi pogoji kot strelno orožje.
“Sprašujemo se, ali ne bi bilo bolje policijo podpreti z boljšo zaščitno opremo z boljšo zaščitno opremo, več zaposlenimi in drugimi ukrepi, ki bi dosegli isti cilj. Menimo, da uvajanje novih represivnih elementov v policijo ne bi prineslo cilja, ki si ga policija želi, to je manj napadov na policiste. Morda bi bilo bolje okrepiti v skupnost usmerjeno policijsko delo.”
Od leta 2001 do 2013 je Amnesty International v ZDA zaznal približno 500 primerov smrti, ki so povezane s paralizatorjem
Vodja sektorja za policijska pooblastila in preventivo Robert Ferenc pravi, da so pogoji za uporabo paralizatorjev v ZDA zelo nizki. Električni paralizator bi uporabljali v situacijah, ko policisti nimajo ustreznega sredstva, s katerim bi lahko varno obvladali osebo, ki ima ob sebi nož, palico, razbito steklenico, ali drug nevaren predmet. “Električni paralizator povzroči bolečino. Deluje na centralni živčni sistem. Oseba praviloma pade na tla.” Ferenc pravi, da pogoji za uporabo električnega paralizatorja ne morejo biti isti kot pri uporabi strelnega orožja, ker imajo paralizatorji omejitve. “Pogoji, ko je treba z varne razdalje obvladati osebo, ki ima pri sebi nevarne predmete, bi bili primerljivi s pogoji uporabe službenega psa brez nagobčnika.”
V nasprotju s tem, kar se še edino zelo pogojno zdi dopustno varuhinji človekovih pravic in človekoljubnim organizacijam, policija električnega paralizatorja torej ne bo uporabljala pod enakimi pogoji kot strelno orožje. To je jasno povedala tudi na torkovi predstavitvi osnutka sprememb in dopolnitev zakona o nalogah in pooblastilih policije. Blaž Kovač, Amnesty International Slovenije: “Ni več dvoma, slovenska policija uvaja električni paralizator kot prisilno sredstvo. Nakazali so tudi, da imajo za to tudi potrebno politično podporo, tako da se pogovarjamo že o izvršenem dejstvu. Problem je, da se pri tem zanašajo na deset let stare analize in poskusno uporabo v letih 2007 in 2008. Potem je bil postopek uporabe ustavljen in zdaj policija odpira zakon o nalogah in pooblastilih policije na podlagi starih analiz, ki pa so ne nazadnje bili tudi podlaga za ukinitev leta 2008. To je izredno zaskrbljujoče, da policija pripravlja nov člen v zakonu, brez da bi imelo neko vsebino podlago.”
V dvoletnem poskusnem obdobju pred desetletjem se niti enkrat ni pojavila potreba po njegovi uporabi, čeprav so policisti specialne enote imeli na razpolago 15 paralizatorjev.
Odbor za preprečevanje mučenja CPT med drugim opozarja, da to prisilno sredstvo nikakor ne bi smelo biti uporabljeno v postopkih odstranitve tujcev, v zaporih, psihiatričnih bolnišnicah, aretacijah, vzdrževanju javnega reda in miru ter obvladovanju demonstracij.
Kovač dodaja: “V bistvu je ta debata že izgubljena, saj, če se pogovarjamo o tem, že pristajamo na to, da bodo paralizator uvedli. Menimo, da bi bilo najprej treba narediti primerne analize, potem pa pristopiti k potencialni uvedbi pod identičnimi pogoji, kot veljajo za strelno orožje.”
"Novinarstvo je v krizi" je besedna zveza, ki je praktično navzoča ves čas. Zato si bomo zastavili dve temeljni vprašanji novinarstva: Kaj se dogaja? In kaj to pomeni? Predvsem pa: kako to, kar se dogaja, vpliva na razvoj družbe. Kam nas torej kot družbo lahko pripelje nova predlagana zakonodaja v Sloveniji? Sogovornika: Sonja Merljak Zdovc, odgovorna urednica spletnega časopisa Časoris, in izr. prof. Peter Sekloča, Fakulteta za humanistične vede Univerze na Primorskem Foto: Bobo
Kaj govori skrb vzbujajoče dejstvo, da je kar 200 priporočil varuha človekovih pravic iz preteklih let še vedno neuresničenih? Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina. Foto: Bobo
Znamenito primorsko mestece Kobarid je predvsem med turistično sezono prometno zelo obremenjeno. Premikanje po gručastem mestnem jedru, kjer so nekoč švigale zgolj vespe in fički, je danes skoraj nemogoče, tako zaradi velikosti vozil kot gostega prometa. O prometnih zagatah in predvidenih rešitvah se je Damjan Zorc med drugimi pogovarjal tudi z županom Markom Matajurcem.
Novi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi je nastopil svoj mandat v dneh, ko je Slovenijo zajel prvi val epidemije covida 19. Poznavalci opozarjajo, da kriza, v kateri smo se znašli, prinaša tudi več priložnosti za korupcijo in goljufije. Kako deluje KPK v tej nenormalni normalnosti, o težavah funkcionark in funkcionarjev z navzkrižji interesov, viziji novega predsednika in tudi o čevljih njegovega predhodnika.
Kako bo delovala mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom in kakšne podatke o uporabnikih bo zbirala? Uporaba aplikacije odpira tudi vprašanja o morebitnih kršitvah pravic in o tem, kako bo vplivala na stigmatizacijo. Pogovarjali smo se z Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Spremembe Zakona o RTV Slovenija bi imele velike posledice za delovanje javnega zavoda in slovensko družbo, prav tako bi medijsko krajino močno spremenila Zakon o medijih in Zakon o Slovenski tiskovni agenciji. Zakaj vladni predlogi medijske reforme ne ponujajo dobrih rešitev, zakaj so neodvisni mediji zaradi pritiskov politike vedno bolj pomembni in kakšen status imajo javni servisi v zrelih demokracijah. Napovedane spremembe postavljamo v kontekst tako slovenske kot širše družbe in politike.
Gost oddaje bo novinar in publicist Boštjan Videmšek, ki je pred dnevi izdal novo knjigo z naslovom Plan B. V njej je skupaj s fotografom Matjažem Krivicem strnil tri leta novinarskega raziskovanja in spremljanja pionirjev boja s podnebno krizo - od Tilosa, popolnoma samooskrbnega otoka v Sredozemlju, škotskih Orkeyjskih otokov, ki izkoriščajo energijo morja, perspektivnih evropskih praks pri zajemanju ogljikovega dioksida iz ozračja, Islandije, ki se spreobrača v geotermalno silo, in številnih drugih. Spopadanje s podnebno krizo je po njegovem zelo težka naloga. Če ji ne bomo kos, lahko postane naša zadnja.
Glavna prtljaga sodobnega migranta ni kovček, ampak pametni telefon. foto: Srdjan Živulović/Bobo
Rudnik živega srebra Idrija je bil 500 let vir zaslužka in gonilo razvoja Idrije. Proizvodnja je bila dokončno ustavljena leta 1995, rudnik kot podjetje pa je bilo likvidirano leta 2017. A zgodba o minulem gospodarskem uspehu in zdajšnji UNESCO tehniški dediščini ima tudi temo plat - škodljive učinke živega srebra na okolje in zdravje ljudi. A bolj kot živo srebro bi moral Idrijčane skrbeti radon.
Vadišče Poček je občutljivo kraško območje brez samočistilnih sposobnosti, večina voda s poligona, ki s seboj nosi zdravju škodljiva onesnažila, pa se steka naravnost proti vodnemu zajetju Malni. Krasoslovci enakovrednega vodnega vira ne morejo najti, zato so občani še toliko bolj zaskrbljeni. Svojo voljo po zaprtju so med drugim izrazili na referendumu pred 20 leti, 17.000 ljudi pa se je pod peticijo »Za Pivško kotlino brez streljanja« podpisalo leta 2011, ko je država začela pripravljati Državni prostorski načrt, ki bi na območju, le streljaj oddaljenem od prvih naselij, zakoličil 12.500 hektarov veliko vadišče. Akt so sprejeli, vendar ga je Ustavno sodišče pred dobrima dvema letoma razveljavilo, saj pripravljalcem ni uspelo dokazati, da vojaška dejavnost na Počku ne škoduje zajetju. Postojnčani bitko za vodo – pravica do nje je vpisana celo v ustavo, bijejo še danes.
Mednarodna raziskava, izvedena v 117 državah, Odkriti proračun 2019 ocenjuje vidike preglednosti proračuna, sodelovanja javnosti in nadzora nad proračunom. Slovenija je pri sodelovanju javnosti pri odločanju o javnih financah zbrala 11 od 100 možnih točk. Svetovno povprečje je 14, povprečje držav OECD pa 27. Več o pomenu sodelovanja javnosti pri oblikovanju proračuna z raziskovalko Ajdo Pistotnik in predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom.
Vito Flaker poudarja, da skupnostna oskrba zagotavlja večjo varnost v primeru epidemij, in izpostavlja, da se nobena dosedanja vlada, vključno s sedanjo, nikoli ni zares lotila dezinstitucionalizacije in uvajanja dolgotrajne oskrbe, ki bi lahko v pomembnem deležu na kvaliteten način nadomestila institucionalno varstvo. Ljudje so doma bolj suvereni kot v institucijah.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V Gorenju so napovedali odpuščanja. Kaj pravijo delavci, sindikalisti, na zavodu za zaposlovanje, v mestu?
Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. V začetku meseca je Urad vlade za komuniciranje nevladnim organizacijam, ki so bile izbrane na razpisu UKOM 2020, v podpis poslal aneks, s katerim bi zaradi epidemije prostovoljno odstopili od pogodbe. Dopise o preusmeritvi programov za boj proti COVID-19 je razvojnim nevladnim organizacijam pošiljalo ministrstvo za zunanje zadeve. Nevladne organizacije te poteze prepoznavajo kot signal, ki jih spominja na dogajanje na Madžarskem.
V oddaji iz serije Okolje ne pozablja smo potegnili črto pod prve štiri oddaje, torej onesnaženost Celja, Bele krajine, Mežice in Anhovega. Da ne bi pozabili. Izpostavili smo tudi, da to še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, pa tudi, da Slovenija še vedno nima niti evidence teh območij.
Po proizvodnji azbesta danes v Anhovem sosežigajo odpadke. Prelomljene obljube, dvom o meritvah, smrad, predvsem pa težke bolezni se že kažejo tudi v izseljevanju mladih.
V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja opozorjamo na onesnaženost s svincem v Mežiški dolini. Svinec med drugim vpliva na živčni sistem in niža inteligenčni kvocient. Onesnaževanje s svincem se še kar nadaljuje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V oddaji iz serije Okolje ne pozablja tokrat o problemu PCB-ja v Beli krajini. Dušan Plut, ki je v osemdesetih razkril izjemno presežene vrednosti enega najbolj škodljivih organskih onesnaževal v reki Krupi, je prepričan, bi temu problemu morali namenjati bistveno večjo pozornost. PCB se razgrajuje zelo počasi, vendar se s tem problemom v Beli krajini danes sistematično ne ukvarja nihče. Gre za nekakšen tabu.
Neveljaven email naslov