Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Policija po slabem desetletju spet razmišlja o uvedbi električnih paralizatorjev. Njihova uporaba je lahko zelo nevarna za nosečnice, otroke, kronične, še posebej srčne, bolnike.
Lahko paralizator predstavlja alternativo strelnemu orožju? Bi ga policija lahko uporabljala pri postopkih odstranitve tujcev, obvladovanju demonstracij, v zaporih, psihiatričnih bolnišnicah?
Policija po desetletju spet razmišlja o uvedbi električnih paralizatorjev. Na podlagi starih analiz.
Varuh človekovih pravic je bil zadržan do uporabe električnih paralizatorjev že ob prvem poskusu njihove uvedbe. Leta 2005 je urad varuha tako opozoril na tragične primere, tudi s smrtnimi primeri pri njegovi uporabi po svetu. Utemeljena je tudi bojazen, da bi bila njegova uporaba pogostejša, kot bi to bilo res nujno potrebno. Če bi že dovolili uporabo električnega paralizatorja, bi njegovo uporabo morali kar najbolj približati pogojem za uporabo strelnega orožja. “Že takrat smo opozorili na nekatere tragične primere iz sveta, tudi s smrtni primeri,” opiše namestnik varuhinje Ivan Šelih.
Ponovno razmišljanje o uvedbi električnih paralizatorjev je negativno presenetilo tudi organizacijo Amnesty International Slovenije. Blaž Kovač opisuje, da gre za zelo nevarno orožje, ki v človeka spusti visoko električno napetost. “To pa je lahko zelo nevarno za nosečnice, starejše, otroke, kronične bolnike, srčne bolnike. Policist ne bo mogel kar tako presoditi, ali je oseba nasproti njega srčni bolnik.”
Morebitna uvedba uporabe paralizatorjev bi tudi za Amnesty International pogojno bila sprejemljiva le kot alternativa strelnemu orožju, torej pod popolnoma istimi pogoji kot strelno orožje.
“Sprašujemo se, ali ne bi bilo bolje policijo podpreti z boljšo zaščitno opremo z boljšo zaščitno opremo, več zaposlenimi in drugimi ukrepi, ki bi dosegli isti cilj. Menimo, da uvajanje novih represivnih elementov v policijo ne bi prineslo cilja, ki si ga policija želi, to je manj napadov na policiste. Morda bi bilo bolje okrepiti v skupnost usmerjeno policijsko delo.”
Od leta 2001 do 2013 je Amnesty International v ZDA zaznal približno 500 primerov smrti, ki so povezane s paralizatorjem
Vodja sektorja za policijska pooblastila in preventivo Robert Ferenc pravi, da so pogoji za uporabo paralizatorjev v ZDA zelo nizki. Električni paralizator bi uporabljali v situacijah, ko policisti nimajo ustreznega sredstva, s katerim bi lahko varno obvladali osebo, ki ima ob sebi nož, palico, razbito steklenico, ali drug nevaren predmet. “Električni paralizator povzroči bolečino. Deluje na centralni živčni sistem. Oseba praviloma pade na tla.” Ferenc pravi, da pogoji za uporabo električnega paralizatorja ne morejo biti isti kot pri uporabi strelnega orožja, ker imajo paralizatorji omejitve. “Pogoji, ko je treba z varne razdalje obvladati osebo, ki ima pri sebi nevarne predmete, bi bili primerljivi s pogoji uporabe službenega psa brez nagobčnika.”
V nasprotju s tem, kar se še edino zelo pogojno zdi dopustno varuhinji človekovih pravic in človekoljubnim organizacijam, policija električnega paralizatorja torej ne bo uporabljala pod enakimi pogoji kot strelno orožje. To je jasno povedala tudi na torkovi predstavitvi osnutka sprememb in dopolnitev zakona o nalogah in pooblastilih policije. Blaž Kovač, Amnesty International Slovenije: “Ni več dvoma, slovenska policija uvaja električni paralizator kot prisilno sredstvo. Nakazali so tudi, da imajo za to tudi potrebno politično podporo, tako da se pogovarjamo že o izvršenem dejstvu. Problem je, da se pri tem zanašajo na deset let stare analize in poskusno uporabo v letih 2007 in 2008. Potem je bil postopek uporabe ustavljen in zdaj policija odpira zakon o nalogah in pooblastilih policije na podlagi starih analiz, ki pa so ne nazadnje bili tudi podlaga za ukinitev leta 2008. To je izredno zaskrbljujoče, da policija pripravlja nov člen v zakonu, brez da bi imelo neko vsebino podlago.”
V dvoletnem poskusnem obdobju pred desetletjem se niti enkrat ni pojavila potreba po njegovi uporabi, čeprav so policisti specialne enote imeli na razpolago 15 paralizatorjev.
Odbor za preprečevanje mučenja CPT med drugim opozarja, da to prisilno sredstvo nikakor ne bi smelo biti uporabljeno v postopkih odstranitve tujcev, v zaporih, psihiatričnih bolnišnicah, aretacijah, vzdrževanju javnega reda in miru ter obvladovanju demonstracij.
Kovač dodaja: “V bistvu je ta debata že izgubljena, saj, če se pogovarjamo o tem, že pristajamo na to, da bodo paralizator uvedli. Menimo, da bi bilo najprej treba narediti primerne analize, potem pa pristopiti k potencialni uvedbi pod identičnimi pogoji, kot veljajo za strelno orožje.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Policija po slabem desetletju spet razmišlja o uvedbi električnih paralizatorjev. Njihova uporaba je lahko zelo nevarna za nosečnice, otroke, kronične, še posebej srčne, bolnike.
Lahko paralizator predstavlja alternativo strelnemu orožju? Bi ga policija lahko uporabljala pri postopkih odstranitve tujcev, obvladovanju demonstracij, v zaporih, psihiatričnih bolnišnicah?
Policija po desetletju spet razmišlja o uvedbi električnih paralizatorjev. Na podlagi starih analiz.
Varuh človekovih pravic je bil zadržan do uporabe električnih paralizatorjev že ob prvem poskusu njihove uvedbe. Leta 2005 je urad varuha tako opozoril na tragične primere, tudi s smrtnimi primeri pri njegovi uporabi po svetu. Utemeljena je tudi bojazen, da bi bila njegova uporaba pogostejša, kot bi to bilo res nujno potrebno. Če bi že dovolili uporabo električnega paralizatorja, bi njegovo uporabo morali kar najbolj približati pogojem za uporabo strelnega orožja. “Že takrat smo opozorili na nekatere tragične primere iz sveta, tudi s smrtni primeri,” opiše namestnik varuhinje Ivan Šelih.
Ponovno razmišljanje o uvedbi električnih paralizatorjev je negativno presenetilo tudi organizacijo Amnesty International Slovenije. Blaž Kovač opisuje, da gre za zelo nevarno orožje, ki v človeka spusti visoko električno napetost. “To pa je lahko zelo nevarno za nosečnice, starejše, otroke, kronične bolnike, srčne bolnike. Policist ne bo mogel kar tako presoditi, ali je oseba nasproti njega srčni bolnik.”
Morebitna uvedba uporabe paralizatorjev bi tudi za Amnesty International pogojno bila sprejemljiva le kot alternativa strelnemu orožju, torej pod popolnoma istimi pogoji kot strelno orožje.
“Sprašujemo se, ali ne bi bilo bolje policijo podpreti z boljšo zaščitno opremo z boljšo zaščitno opremo, več zaposlenimi in drugimi ukrepi, ki bi dosegli isti cilj. Menimo, da uvajanje novih represivnih elementov v policijo ne bi prineslo cilja, ki si ga policija želi, to je manj napadov na policiste. Morda bi bilo bolje okrepiti v skupnost usmerjeno policijsko delo.”
Od leta 2001 do 2013 je Amnesty International v ZDA zaznal približno 500 primerov smrti, ki so povezane s paralizatorjem
Vodja sektorja za policijska pooblastila in preventivo Robert Ferenc pravi, da so pogoji za uporabo paralizatorjev v ZDA zelo nizki. Električni paralizator bi uporabljali v situacijah, ko policisti nimajo ustreznega sredstva, s katerim bi lahko varno obvladali osebo, ki ima ob sebi nož, palico, razbito steklenico, ali drug nevaren predmet. “Električni paralizator povzroči bolečino. Deluje na centralni živčni sistem. Oseba praviloma pade na tla.” Ferenc pravi, da pogoji za uporabo električnega paralizatorja ne morejo biti isti kot pri uporabi strelnega orožja, ker imajo paralizatorji omejitve. “Pogoji, ko je treba z varne razdalje obvladati osebo, ki ima pri sebi nevarne predmete, bi bili primerljivi s pogoji uporabe službenega psa brez nagobčnika.”
V nasprotju s tem, kar se še edino zelo pogojno zdi dopustno varuhinji človekovih pravic in človekoljubnim organizacijam, policija električnega paralizatorja torej ne bo uporabljala pod enakimi pogoji kot strelno orožje. To je jasno povedala tudi na torkovi predstavitvi osnutka sprememb in dopolnitev zakona o nalogah in pooblastilih policije. Blaž Kovač, Amnesty International Slovenije: “Ni več dvoma, slovenska policija uvaja električni paralizator kot prisilno sredstvo. Nakazali so tudi, da imajo za to tudi potrebno politično podporo, tako da se pogovarjamo že o izvršenem dejstvu. Problem je, da se pri tem zanašajo na deset let stare analize in poskusno uporabo v letih 2007 in 2008. Potem je bil postopek uporabe ustavljen in zdaj policija odpira zakon o nalogah in pooblastilih policije na podlagi starih analiz, ki pa so ne nazadnje bili tudi podlaga za ukinitev leta 2008. To je izredno zaskrbljujoče, da policija pripravlja nov člen v zakonu, brez da bi imelo neko vsebino podlago.”
V dvoletnem poskusnem obdobju pred desetletjem se niti enkrat ni pojavila potreba po njegovi uporabi, čeprav so policisti specialne enote imeli na razpolago 15 paralizatorjev.
Odbor za preprečevanje mučenja CPT med drugim opozarja, da to prisilno sredstvo nikakor ne bi smelo biti uporabljeno v postopkih odstranitve tujcev, v zaporih, psihiatričnih bolnišnicah, aretacijah, vzdrževanju javnega reda in miru ter obvladovanju demonstracij.
Kovač dodaja: “V bistvu je ta debata že izgubljena, saj, če se pogovarjamo o tem, že pristajamo na to, da bodo paralizator uvedli. Menimo, da bi bilo najprej treba narediti primerne analize, potem pa pristopiti k potencialni uvedbi pod identičnimi pogoji, kot veljajo za strelno orožje.”
Ta prostor je nevaren za nas, pravijo celjski otroci. Živijo s svincem, kadmijem, cinkom, kromom, ...
Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.
Namesto dolgih čakalnih vrst za sprejem v institucionalno varstvo bi ljudem morali zagotoviti samostojno življenje s podporo v skupnosti.
V kratki zgodovini samostojne Slovenije smo doživeli že številne absurde, ki so jih spisali uradniki. Žal so ti absurdi krojili usodo ljudi. In krojijo jo še danes. Prejšnji teden so Eritrejski prosilci za mednarodno zaščito opozorili na negativne odločbe, ki so jih prejeli pred novim letom. V njih je veliko izjemno nenavadnih ugotovitev. Pristojni organ na primer ugotavlja, da v Eritreji služenje vojaškega roka, ki traja nedoločen čas, uporabljajo kot sredstvo za pridobivanje delovne sile za celoten gospodarski sektor, da ujete dezerterje, ki jih brez dostopa do odvetnika obsodijo na vojaških sodiščih, lahko tudi izpustijo, če potrebujejo delovno silo, da je prisilno in obvezno delo koristno za skupno dobro.
Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola, glasna so tudi opozorila astronomov, da bomo s tem zapravili starodavno vrednoto temnega nočnega neba.
V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.
V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli bo svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave.
Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja.
Nevarni primeri zaostritve italijanske občinske politike do slovenske manjšine.
Splav je v Sloveniji v ustavo zapisana pravica, ki v sicer redkih primerih trči ob pravico ginekologov do ugovora vesti. Ženske izpostavljajo tudi primere, ko zdravstveno osebje poskuša vplivati na njihovo svobodno odločitev. O splavu v ustavni teoriji in vsakodnevni praksi tudi skozi osebno zgodbo mlade ženske.
Dobra dva meseca potem, ko so kranjski družinski zdravniki umaknili odpovedi, se kaj dosti ni spremenilo. Administrativne preobremitve ostajajo, družinskih zdravnikov še vedno primanjkuje, sistemskih rešitev ni na vidiku.
Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov?
Zgodila sta se kar dva nasilna napada na ljudi LGTB. Povečano število nedemokratičnih, ekstremističnih, tudi nasilnih dejanj pa ni opazen samo v Sloveniji. Ali obstajajo zgodovinske vzporednice?
Kako pomembno je skupnostno upravljanje življenjskih virov pri prehodu v nizkoogljično družbo in zakaj je v boju proti podnebnim spremembam ključna solidarnost?
Starše enega od ljubljanskih vrtcev je presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati deset evrov, zanje pa bi skrbel zunanji ponudnik.
Teromoelektrarna Šoštanj išče izvajalca za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj za sosežig odpadkov veljajo drugačne mejne vrednosti kot za sežig v specializiranih sežigalnicah? Kakšne so zdravstvene posledice? Na ta vprašanja bodo odgovarjali Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor, okoljski aktivist Uroš Macerl in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.
V zadnjih letih se pojavlja vse več opozoril o škodljivosti radona v okolju, v katerem delujemo in živimo. Kot so nam povedali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, naj bi bil radon vzrok za nastanek vsakega desetega raka pljuč pri nas, to pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu na leto zboli približno sto prebivalcev Slovenije. Katere regije v državi so še posebno ogrožene, kako lahko preverimo količino radona v svojem vsakdanjem okolju in kako naj ravnamo, če v prostorih izmerimo prevelike količine radona?
Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in zakaj je ministrstvo iz predloga proračuna obljubljena dodatna sredstva nenadoma izbrisalo? Ali to ogroža te programe? Odgovarja Gorazd Rečnik.
Oddaja Kje pa vas čevelj žuli je tokrat drugačna. O sprejemanju drugačnosti govorijo Ali R. Taha, migrant v Sloveniji, Miranda in Aljoša Škarper, par iz Prekmurja, kjer je Aljoša na invalidnem vozičku, Camilo Acosta Mendoza, Kolumbijec, ki je v Evropi postal klovn in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti.
Zahteva Eko kroga, naj Salonit Anhovo umakne študijo o sežiganju odpadkov v cementarnah, odpira veliko vprašanj. Imajo pravico do interepretacije okoljskih podatkov res samo pooblaščene ustanove? Kje bi morale biti meje teh interpretacij in kje meje pritiskov na okoljske organizacije?
Neveljaven email naslov