Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Električni paralizatorji spet na mizi?

23.09.2015

Policija po slabem desetletju spet razmišlja o uvedbi električnih paralizatorjev. Njihova uporaba je lahko zelo nevarna za nosečnice, otroke, kronične, še posebej srčne, bolnike. Lahko paralizator predstavlja alternativo strelnemu orožju? Bi ga policija lahko uporabljala pri postopkih odstranitve tujcev, obvladovanju demonstracij, v zaporih, psihiatričnih bolnišnicah?

Policija po desetletju spet razmišlja o uvedbi električnih paralizatorjev. Na podlagi starih analiz.

Varuh človekovih pravic je bil zadržan do uporabe električnih paralizatorjev že ob prvem poskusu njihove uvedbe. Leta 2005 je urad varuha tako opozoril na tragične primere, tudi s smrtnimi primeri pri njegovi uporabi po svetu. Utemeljena je tudi bojazen, da bi bila njegova uporaba pogostejša, kot bi to bilo res nujno potrebno. Če bi že dovolili uporabo električnega paralizatorja, bi njegovo uporabo morali kar najbolj približati pogojem za uporabo strelnega orožja. “Že takrat smo opozorili na nekatere tragične primere iz sveta, tudi s smrtni primeri,” opiše namestnik varuhinje Ivan Šelih.

Ponovno razmišljanje o uvedbi električnih paralizatorjev je negativno presenetilo tudi organizacijo Amnesty International Slovenije. Blaž Kovač opisuje, da gre za zelo nevarno orožje, ki v človeka spusti visoko električno napetost. “To pa je lahko zelo nevarno za nosečnice, starejše, otroke, kronične bolnike, srčne bolnike. Policist ne bo mogel kar tako presoditi, ali je oseba nasproti njega srčni bolnik.

Morebitna uvedba uporabe paralizatorjev bi tudi za Amnesty International pogojno bila sprejemljiva le kot alternativa strelnemu orožju, torej pod popolnoma istimi pogoji kot strelno orožje.

“Sprašujemo se, ali ne bi bilo bolje policijo podpreti z boljšo zaščitno opremo z boljšo zaščitno opremo, več zaposlenimi in drugimi ukrepi, ki bi dosegli isti cilj. Menimo, da uvajanje novih represivnih elementov v policijo ne bi prineslo cilja, ki si ga policija želi, to je manj napadov na policiste. Morda bi bilo bolje okrepiti v skupnost usmerjeno policijsko delo.”

Od leta 2001 do 2013 je Amnesty International v ZDA zaznal približno 500 primerov smrti, ki so povezane s paralizatorjem

Vodja sektorja za policijska pooblastila in preventivo Robert Ferenc pravi, da so pogoji za uporabo paralizatorjev v ZDA zelo nizki. Električni paralizator bi uporabljali v situacijah, ko policisti nimajo ustreznega sredstva, s katerim bi lahko varno obvladali osebo, ki ima ob sebi nož, palico, razbito steklenico, ali drug nevaren predmet. “Električni paralizator povzroči bolečino. Deluje na centralni živčni sistem. Oseba praviloma pade na tla.” Ferenc pravi, da pogoji za uporabo električnega paralizatorja ne morejo biti isti kot pri uporabi strelnega orožja, ker imajo paralizatorji omejitve. “Pogoji, ko je treba z varne razdalje obvladati osebo, ki ima pri sebi nevarne predmete, bi bili primerljivi s pogoji uporabe službenega psa brez nagobčnika.”

V nasprotju s tem, kar se še edino zelo pogojno zdi dopustno varuhinji človekovih pravic in človekoljubnim organizacijam, policija električnega paralizatorja torej ne bo uporabljala pod enakimi pogoji kot strelno orožje. To je jasno povedala tudi na torkovi predstavitvi osnutka sprememb in dopolnitev zakona o nalogah in pooblastilih policije. Blaž Kovač, Amnesty International Slovenije: “Ni več dvoma, slovenska policija uvaja električni paralizator kot prisilno sredstvo. Nakazali so tudi, da imajo za to tudi potrebno politično podporo, tako da se pogovarjamo že o izvršenem dejstvu. Problem je, da se pri tem zanašajo na deset let stare analize in poskusno uporabo v letih 2007 in 2008. Potem je bil postopek uporabe ustavljen in zdaj policija odpira zakon o nalogah in pooblastilih policije na podlagi starih analiz, ki pa so ne nazadnje bili tudi podlaga za ukinitev leta 2008. To je izredno zaskrbljujoče, da policija pripravlja nov člen v zakonu, brez da bi imelo neko vsebino podlago.”

V dvoletnem poskusnem obdobju pred desetletjem se niti enkrat ni pojavila potreba po njegovi uporabi, čeprav so policisti specialne enote imeli na razpolago 15 paralizatorjev.

Odbor za preprečevanje mučenja CPT med drugim opozarja, da to prisilno sredstvo nikakor ne bi smelo biti uporabljeno v postopkih odstranitve tujcev, v zaporih, psihiatričnih bolnišnicah, aretacijah, vzdrževanju javnega reda in miru ter obvladovanju demonstracij.

Kovač dodaja: “V bistvu je ta debata že izgubljena, saj, če se pogovarjamo o tem, že pristajamo na to, da bodo paralizator uvedli. Menimo, da bi bilo najprej treba narediti primerne analize, potem pa pristopiti k potencialni uvedbi pod identičnimi pogoji, kot veljajo za strelno orožje.”


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Električni paralizatorji spet na mizi?

23.09.2015

Policija po slabem desetletju spet razmišlja o uvedbi električnih paralizatorjev. Njihova uporaba je lahko zelo nevarna za nosečnice, otroke, kronične, še posebej srčne, bolnike. Lahko paralizator predstavlja alternativo strelnemu orožju? Bi ga policija lahko uporabljala pri postopkih odstranitve tujcev, obvladovanju demonstracij, v zaporih, psihiatričnih bolnišnicah?

Policija po desetletju spet razmišlja o uvedbi električnih paralizatorjev. Na podlagi starih analiz.

Varuh človekovih pravic je bil zadržan do uporabe električnih paralizatorjev že ob prvem poskusu njihove uvedbe. Leta 2005 je urad varuha tako opozoril na tragične primere, tudi s smrtnimi primeri pri njegovi uporabi po svetu. Utemeljena je tudi bojazen, da bi bila njegova uporaba pogostejša, kot bi to bilo res nujno potrebno. Če bi že dovolili uporabo električnega paralizatorja, bi njegovo uporabo morali kar najbolj približati pogojem za uporabo strelnega orožja. “Že takrat smo opozorili na nekatere tragične primere iz sveta, tudi s smrtni primeri,” opiše namestnik varuhinje Ivan Šelih.

Ponovno razmišljanje o uvedbi električnih paralizatorjev je negativno presenetilo tudi organizacijo Amnesty International Slovenije. Blaž Kovač opisuje, da gre za zelo nevarno orožje, ki v človeka spusti visoko električno napetost. “To pa je lahko zelo nevarno za nosečnice, starejše, otroke, kronične bolnike, srčne bolnike. Policist ne bo mogel kar tako presoditi, ali je oseba nasproti njega srčni bolnik.

Morebitna uvedba uporabe paralizatorjev bi tudi za Amnesty International pogojno bila sprejemljiva le kot alternativa strelnemu orožju, torej pod popolnoma istimi pogoji kot strelno orožje.

“Sprašujemo se, ali ne bi bilo bolje policijo podpreti z boljšo zaščitno opremo z boljšo zaščitno opremo, več zaposlenimi in drugimi ukrepi, ki bi dosegli isti cilj. Menimo, da uvajanje novih represivnih elementov v policijo ne bi prineslo cilja, ki si ga policija želi, to je manj napadov na policiste. Morda bi bilo bolje okrepiti v skupnost usmerjeno policijsko delo.”

Od leta 2001 do 2013 je Amnesty International v ZDA zaznal približno 500 primerov smrti, ki so povezane s paralizatorjem

Vodja sektorja za policijska pooblastila in preventivo Robert Ferenc pravi, da so pogoji za uporabo paralizatorjev v ZDA zelo nizki. Električni paralizator bi uporabljali v situacijah, ko policisti nimajo ustreznega sredstva, s katerim bi lahko varno obvladali osebo, ki ima ob sebi nož, palico, razbito steklenico, ali drug nevaren predmet. “Električni paralizator povzroči bolečino. Deluje na centralni živčni sistem. Oseba praviloma pade na tla.” Ferenc pravi, da pogoji za uporabo električnega paralizatorja ne morejo biti isti kot pri uporabi strelnega orožja, ker imajo paralizatorji omejitve. “Pogoji, ko je treba z varne razdalje obvladati osebo, ki ima pri sebi nevarne predmete, bi bili primerljivi s pogoji uporabe službenega psa brez nagobčnika.”

V nasprotju s tem, kar se še edino zelo pogojno zdi dopustno varuhinji človekovih pravic in človekoljubnim organizacijam, policija električnega paralizatorja torej ne bo uporabljala pod enakimi pogoji kot strelno orožje. To je jasno povedala tudi na torkovi predstavitvi osnutka sprememb in dopolnitev zakona o nalogah in pooblastilih policije. Blaž Kovač, Amnesty International Slovenije: “Ni več dvoma, slovenska policija uvaja električni paralizator kot prisilno sredstvo. Nakazali so tudi, da imajo za to tudi potrebno politično podporo, tako da se pogovarjamo že o izvršenem dejstvu. Problem je, da se pri tem zanašajo na deset let stare analize in poskusno uporabo v letih 2007 in 2008. Potem je bil postopek uporabe ustavljen in zdaj policija odpira zakon o nalogah in pooblastilih policije na podlagi starih analiz, ki pa so ne nazadnje bili tudi podlaga za ukinitev leta 2008. To je izredno zaskrbljujoče, da policija pripravlja nov člen v zakonu, brez da bi imelo neko vsebino podlago.”

V dvoletnem poskusnem obdobju pred desetletjem se niti enkrat ni pojavila potreba po njegovi uporabi, čeprav so policisti specialne enote imeli na razpolago 15 paralizatorjev.

Odbor za preprečevanje mučenja CPT med drugim opozarja, da to prisilno sredstvo nikakor ne bi smelo biti uporabljeno v postopkih odstranitve tujcev, v zaporih, psihiatričnih bolnišnicah, aretacijah, vzdrževanju javnega reda in miru ter obvladovanju demonstracij.

Kovač dodaja: “V bistvu je ta debata že izgubljena, saj, če se pogovarjamo o tem, že pristajamo na to, da bodo paralizator uvedli. Menimo, da bi bilo najprej treba narediti primerne analize, potem pa pristopiti k potencialni uvedbi pod identičnimi pogoji, kot veljajo za strelno orožje.”


20.01.2016

Osebna asistenca

Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.


20.01.2016

Osebna asistenca

Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.


20.01.2016

Osebna asistenca

Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.


13.01.2016

Gradbena dovoljenja za rušenje

Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.


13.01.2016

Gradbena dovoljenja za rušenje

Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.


07.01.2016

Od odpisa dolgov do izvršb v 2015

Od odpisa dolgov do novega sistema izvršb v letu 2015 Primeri kažejo, da civilna družba rešuje res velikanske življenjske stiske namesto socialnega sistema, ki je kljub neštetim opozorilom strokovnjakov in medijev še zmeraj zbirokratiziran


30.12.2015

ŽuljI v letu 2015

V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo opozarjali in reševali.


23.12.2015

Medena afera

Med čebelarji se najmanj že desetletje javno šepeta o uporabi in prodaji spornih, neregistriranih zdravil za zatiranje varoje pri čebelah; najnovejše razkritje o zdravju nevarnih kemikalijah v slovenskem medu in še zlasti satju pa je vrglo slabo luč na celotno slovensko čebelarstvo dejavnost. Kako varen je slovenski med, kako poučeni so čebelarji in zakaj je uspelo dvomljivemu trgovcu kar deset let izigravati inšpektorje, smo raziskovali v oddaji Kje pa vas čevelj žuli?


16.12.2015

Žulj - Referendum

To nedeljo bomo spet šli na referendum. Že drugič bomo odločali o izenačitvi pravic istospolnih in raznospolnih parov, tokrat po novih pravilih. Cena, ki jo bomo plačali, ni le tri milijone evrov, ampak tudi porast sovražnega govora. Prvič se je zgodilo, da je morala javna RTV nastop enega izmed organizatorjev kampanje prekrivati s piski. O tem bosta govorila Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev, ter Dušan Vučko, direktor državne volilne komisije.


09.12.2015

Spletne trgovine - veliki popusti in skrite pasti

Vse večji del nakupov potrošniki opravijo v spletnih trgovinah. Te omogočajo enostavno poslovanje, personalizirano izkušnjo in mnogokrat tudi nižje cene, a ob morebitnih težavah z blagom lahko kupec zaide tudi v zapletene postopke uveljavljanja garancije ali vračila kupnine. Tržni inšpektorat je v zadnjem letu opravil poostren nadzor nad 80 slovenskimi spletnimi trgovinami in skoraj v vseh primerih so odkrili nepravilnosti. Katerih pasti se je treba izogibati pri poslovanju s tujimi spletnimi trgovinami, kako zakonodaja ščiti potrošnike in na katere institucije se ti lahko obrnejo v težavah?


02.12.2015

Delilniki toplote in stroškov

Delilniki toplote so lastnike stanovanj v večstanovanjskih stavbah ob vgradnji v povprečju stali približno 160 evrov. Dobra tretjina vprašanih v nedavni raziskavi o energetski učinkovitosti Slovenije zdaj plačuje nižje stroške ogrevanja kot prej, skoraj 20 odstotkov jih plačuje več. Delež teh so želeli na Ministrstvu za infrastrukturo zmanjšati s sprejetjem novega pravilnika o delitvi stroškov, ki je začel veljati prejšnji mesec. Kritik je veliko, številni menijo, da pravilnik stanovalce namesto k varčevanju spodbuja k pretiranemu gretju. V primeru, da pri večini stanovalcev delilniki pokažejo manj kot 40 odstotkov povprečja porabljene energije v stavbi, se namreč domneva, da podatkov ni, in tako vsi stanovalci ogrevanje plačajo po kvadraturi.


25.11.2015

Gradnja štiripasovnice na Dolenjski cesti

Krajani Škofljice in Lavrice so nad predlagano gradnjo štiripasovnice na Dolenjski cesti ogorčeni, saj da bo grobo posegla v njihov življenjski prostor. A o tripasovnici ali obvoznici lahko zgolj sanjajo.


18.11.2015

E-recepti

Nedvomno prinaša elektronska oblika receptov za zdravila številne prednosti pred dosedanjo, papirnato. Vendar pa se je kljub dolgoletnim pripravam in prehodnem roku ob uvedbi zatikalo tako v lekarnah kot v zdravniških ordinacijah. Kaj je šlo narobe in kako je sistem pripravljen na skorajšnjo vključitev bolnišnic in uvedbo elektronskih napotnic, izvidov in druge oblike komunikacije v zdravstvu?


11.11.2015

Zaprtje centra alternativne kulture na Gorenjskem

V Kranju je moralo svoja vrata zapreti še eno samoniklo kulturno prizorišče. Štiri leta delujoči Trainstation Squat, kjer so na leto izvedli približno 140 dogodkov, ni izpolnjeval inšpekcijskih pogojev. Največje mesto na Gorenjskem, kjer je mladinsko organiziranje podpovprečno razvito, tako spet nima nekomercialnega ali alternativnega prizorišča. Kaj to pomeni za kulturno sceno v Kranju in kakšne so mogoče rešitve za pisano stavbo ob železniški postaji?


04.11.2015

Cesta v Metliki

Vaščani zgornjega dela vasi Brezovica v občini Metlika imajo velike težave s cesto, ki pelje do njihovih hiš in večkrat prečka državno mejo. Nekaj sto metrov namreč poteka po slovenskem ozemlju pa spet po hrvaškem pa spet slovenskem?


28.10.2015

Prostovoljni humanitarni delavci

Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, so na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potreb izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je organizacija prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh ustrezna, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.


21.10.2015

Odpis dolgov: velika pričakovanja, slabi rezultati

Dolgo pričakovan projekt odpisa dolgov socialno najšibkejšim dober teden pred iztekom kaže na nepričakovano pičel odziv. So bila res kriva le previsoka pričakovanja, ali pa zakonska podlaga ni zaznala bistva problemov in so zato brez možnosti za odpis ostali tudi tisti, ki ga najbolj potrebujejo? Kaj je šlo narobe in ali je v zadnjih dneh pred iztekom mogoče še kaj popraviti?


14.10.2015

Male čistilne naprave zanetile spor

Po veljavni uredbi bodo obvezani vsi, ki nimajo svojih objektov-hiš priključenih na javno kanalizacijsko omrežje, do 31. decembra 2017 na lastne stroške zgraditi svoje čistilne naprave. Takšna naprava stane nekaj tisoč evrov. Sedaj so svoj lonček primaknila še nekatera komunalna podjetja, saj lastnike takšnih objektov silijo k podpisu pogodbe o pregledu in odvozu odpadnih voda, čeprav zakon tega ne predvideva.


07.10.2015

Čistilna Logatec

Lastnike hiš v bližini ponora Jačka v središču Logatca, kamor se stekajo prečiščene odplake iz tamkajšnje posodobljene in razširjene komunalne čistilne naprave, razburjajo večkratni pojavi snovi različnih barv, ki s temi vodami ponikajo v kraško podzemlje. Moti jih tudi hrup, ki ga povzroča naprava, na občini pa zagotavljajo, da bo ta po zaključku poskusnega obratovanja delovala povsem nemoteče.


30.09.2015

Pediatrična oskrba v Selški in Poljanski dolini

Preventivne preglede za otroke in mladostnike iz Selške in Poljanske doline bodo do nadaljnjega opravljali pediatri v škofjeloškem zdravstvenem domu. Strokovni kolegij za pediatrijo je namreč ocenil, da četudi obnovljeni, prostori zdravstvenih domov niso ustrezni.


Stran 12 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov