Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Policija po slabem desetletju spet razmišlja o uvedbi električnih paralizatorjev. Njihova uporaba je lahko zelo nevarna za nosečnice, otroke, kronične, še posebej srčne, bolnike.
Lahko paralizator predstavlja alternativo strelnemu orožju? Bi ga policija lahko uporabljala pri postopkih odstranitve tujcev, obvladovanju demonstracij, v zaporih, psihiatričnih bolnišnicah?
Policija po desetletju spet razmišlja o uvedbi električnih paralizatorjev. Na podlagi starih analiz.
Varuh človekovih pravic je bil zadržan do uporabe električnih paralizatorjev že ob prvem poskusu njihove uvedbe. Leta 2005 je urad varuha tako opozoril na tragične primere, tudi s smrtnimi primeri pri njegovi uporabi po svetu. Utemeljena je tudi bojazen, da bi bila njegova uporaba pogostejša, kot bi to bilo res nujno potrebno. Če bi že dovolili uporabo električnega paralizatorja, bi njegovo uporabo morali kar najbolj približati pogojem za uporabo strelnega orožja. “Že takrat smo opozorili na nekatere tragične primere iz sveta, tudi s smrtni primeri,” opiše namestnik varuhinje Ivan Šelih.
Ponovno razmišljanje o uvedbi električnih paralizatorjev je negativno presenetilo tudi organizacijo Amnesty International Slovenije. Blaž Kovač opisuje, da gre za zelo nevarno orožje, ki v človeka spusti visoko električno napetost. “To pa je lahko zelo nevarno za nosečnice, starejše, otroke, kronične bolnike, srčne bolnike. Policist ne bo mogel kar tako presoditi, ali je oseba nasproti njega srčni bolnik.”
Morebitna uvedba uporabe paralizatorjev bi tudi za Amnesty International pogojno bila sprejemljiva le kot alternativa strelnemu orožju, torej pod popolnoma istimi pogoji kot strelno orožje.
“Sprašujemo se, ali ne bi bilo bolje policijo podpreti z boljšo zaščitno opremo z boljšo zaščitno opremo, več zaposlenimi in drugimi ukrepi, ki bi dosegli isti cilj. Menimo, da uvajanje novih represivnih elementov v policijo ne bi prineslo cilja, ki si ga policija želi, to je manj napadov na policiste. Morda bi bilo bolje okrepiti v skupnost usmerjeno policijsko delo.”
Od leta 2001 do 2013 je Amnesty International v ZDA zaznal približno 500 primerov smrti, ki so povezane s paralizatorjem
Vodja sektorja za policijska pooblastila in preventivo Robert Ferenc pravi, da so pogoji za uporabo paralizatorjev v ZDA zelo nizki. Električni paralizator bi uporabljali v situacijah, ko policisti nimajo ustreznega sredstva, s katerim bi lahko varno obvladali osebo, ki ima ob sebi nož, palico, razbito steklenico, ali drug nevaren predmet. “Električni paralizator povzroči bolečino. Deluje na centralni živčni sistem. Oseba praviloma pade na tla.” Ferenc pravi, da pogoji za uporabo električnega paralizatorja ne morejo biti isti kot pri uporabi strelnega orožja, ker imajo paralizatorji omejitve. “Pogoji, ko je treba z varne razdalje obvladati osebo, ki ima pri sebi nevarne predmete, bi bili primerljivi s pogoji uporabe službenega psa brez nagobčnika.”
V nasprotju s tem, kar se še edino zelo pogojno zdi dopustno varuhinji človekovih pravic in človekoljubnim organizacijam, policija električnega paralizatorja torej ne bo uporabljala pod enakimi pogoji kot strelno orožje. To je jasno povedala tudi na torkovi predstavitvi osnutka sprememb in dopolnitev zakona o nalogah in pooblastilih policije. Blaž Kovač, Amnesty International Slovenije: “Ni več dvoma, slovenska policija uvaja električni paralizator kot prisilno sredstvo. Nakazali so tudi, da imajo za to tudi potrebno politično podporo, tako da se pogovarjamo že o izvršenem dejstvu. Problem je, da se pri tem zanašajo na deset let stare analize in poskusno uporabo v letih 2007 in 2008. Potem je bil postopek uporabe ustavljen in zdaj policija odpira zakon o nalogah in pooblastilih policije na podlagi starih analiz, ki pa so ne nazadnje bili tudi podlaga za ukinitev leta 2008. To je izredno zaskrbljujoče, da policija pripravlja nov člen v zakonu, brez da bi imelo neko vsebino podlago.”
V dvoletnem poskusnem obdobju pred desetletjem se niti enkrat ni pojavila potreba po njegovi uporabi, čeprav so policisti specialne enote imeli na razpolago 15 paralizatorjev.
Odbor za preprečevanje mučenja CPT med drugim opozarja, da to prisilno sredstvo nikakor ne bi smelo biti uporabljeno v postopkih odstranitve tujcev, v zaporih, psihiatričnih bolnišnicah, aretacijah, vzdrževanju javnega reda in miru ter obvladovanju demonstracij.
Kovač dodaja: “V bistvu je ta debata že izgubljena, saj, če se pogovarjamo o tem, že pristajamo na to, da bodo paralizator uvedli. Menimo, da bi bilo najprej treba narediti primerne analize, potem pa pristopiti k potencialni uvedbi pod identičnimi pogoji, kot veljajo za strelno orožje.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Policija po slabem desetletju spet razmišlja o uvedbi električnih paralizatorjev. Njihova uporaba je lahko zelo nevarna za nosečnice, otroke, kronične, še posebej srčne, bolnike.
Lahko paralizator predstavlja alternativo strelnemu orožju? Bi ga policija lahko uporabljala pri postopkih odstranitve tujcev, obvladovanju demonstracij, v zaporih, psihiatričnih bolnišnicah?
Policija po desetletju spet razmišlja o uvedbi električnih paralizatorjev. Na podlagi starih analiz.
Varuh človekovih pravic je bil zadržan do uporabe električnih paralizatorjev že ob prvem poskusu njihove uvedbe. Leta 2005 je urad varuha tako opozoril na tragične primere, tudi s smrtnimi primeri pri njegovi uporabi po svetu. Utemeljena je tudi bojazen, da bi bila njegova uporaba pogostejša, kot bi to bilo res nujno potrebno. Če bi že dovolili uporabo električnega paralizatorja, bi njegovo uporabo morali kar najbolj približati pogojem za uporabo strelnega orožja. “Že takrat smo opozorili na nekatere tragične primere iz sveta, tudi s smrtni primeri,” opiše namestnik varuhinje Ivan Šelih.
Ponovno razmišljanje o uvedbi električnih paralizatorjev je negativno presenetilo tudi organizacijo Amnesty International Slovenije. Blaž Kovač opisuje, da gre za zelo nevarno orožje, ki v človeka spusti visoko električno napetost. “To pa je lahko zelo nevarno za nosečnice, starejše, otroke, kronične bolnike, srčne bolnike. Policist ne bo mogel kar tako presoditi, ali je oseba nasproti njega srčni bolnik.”
Morebitna uvedba uporabe paralizatorjev bi tudi za Amnesty International pogojno bila sprejemljiva le kot alternativa strelnemu orožju, torej pod popolnoma istimi pogoji kot strelno orožje.
“Sprašujemo se, ali ne bi bilo bolje policijo podpreti z boljšo zaščitno opremo z boljšo zaščitno opremo, več zaposlenimi in drugimi ukrepi, ki bi dosegli isti cilj. Menimo, da uvajanje novih represivnih elementov v policijo ne bi prineslo cilja, ki si ga policija želi, to je manj napadov na policiste. Morda bi bilo bolje okrepiti v skupnost usmerjeno policijsko delo.”
Od leta 2001 do 2013 je Amnesty International v ZDA zaznal približno 500 primerov smrti, ki so povezane s paralizatorjem
Vodja sektorja za policijska pooblastila in preventivo Robert Ferenc pravi, da so pogoji za uporabo paralizatorjev v ZDA zelo nizki. Električni paralizator bi uporabljali v situacijah, ko policisti nimajo ustreznega sredstva, s katerim bi lahko varno obvladali osebo, ki ima ob sebi nož, palico, razbito steklenico, ali drug nevaren predmet. “Električni paralizator povzroči bolečino. Deluje na centralni živčni sistem. Oseba praviloma pade na tla.” Ferenc pravi, da pogoji za uporabo električnega paralizatorja ne morejo biti isti kot pri uporabi strelnega orožja, ker imajo paralizatorji omejitve. “Pogoji, ko je treba z varne razdalje obvladati osebo, ki ima pri sebi nevarne predmete, bi bili primerljivi s pogoji uporabe službenega psa brez nagobčnika.”
V nasprotju s tem, kar se še edino zelo pogojno zdi dopustno varuhinji človekovih pravic in človekoljubnim organizacijam, policija električnega paralizatorja torej ne bo uporabljala pod enakimi pogoji kot strelno orožje. To je jasno povedala tudi na torkovi predstavitvi osnutka sprememb in dopolnitev zakona o nalogah in pooblastilih policije. Blaž Kovač, Amnesty International Slovenije: “Ni več dvoma, slovenska policija uvaja električni paralizator kot prisilno sredstvo. Nakazali so tudi, da imajo za to tudi potrebno politično podporo, tako da se pogovarjamo že o izvršenem dejstvu. Problem je, da se pri tem zanašajo na deset let stare analize in poskusno uporabo v letih 2007 in 2008. Potem je bil postopek uporabe ustavljen in zdaj policija odpira zakon o nalogah in pooblastilih policije na podlagi starih analiz, ki pa so ne nazadnje bili tudi podlaga za ukinitev leta 2008. To je izredno zaskrbljujoče, da policija pripravlja nov člen v zakonu, brez da bi imelo neko vsebino podlago.”
V dvoletnem poskusnem obdobju pred desetletjem se niti enkrat ni pojavila potreba po njegovi uporabi, čeprav so policisti specialne enote imeli na razpolago 15 paralizatorjev.
Odbor za preprečevanje mučenja CPT med drugim opozarja, da to prisilno sredstvo nikakor ne bi smelo biti uporabljeno v postopkih odstranitve tujcev, v zaporih, psihiatričnih bolnišnicah, aretacijah, vzdrževanju javnega reda in miru ter obvladovanju demonstracij.
Kovač dodaja: “V bistvu je ta debata že izgubljena, saj, če se pogovarjamo o tem, že pristajamo na to, da bodo paralizator uvedli. Menimo, da bi bilo najprej treba narediti primerne analize, potem pa pristopiti k potencialni uvedbi pod identičnimi pogoji, kot veljajo za strelno orožje.”
Neizbežno je, da bo privatizacijski val kmalu ujel tudi Telekom, z njim pa še hčerinsko podjetje Soline, ki kot koncesionar že 13 let zgledno skrbi za krajinski park Sečoveljske soline. Ko je bila v državi sprejeta odločitev o prodaji Telekoma, se nihče ni vprašal, kakšna usoda lahko zaradi novega lastnika čaka park. Država bo sicer ostala lastnica, a koncesijo za upravljanje bo z nakupom Telekoma dobil nov kupec. Kaj se bo zgodilo, če ne bo imel pravega odnosa do nedobičkonosnih in izjemno občutljivih solin, in kaj če mu država ne bo gledala pod prste? To ne skrbi samo tamkajšnjih prebivalcev, temveč vso slovensko javnost. Pa je skrb upravičena?
Po dolgih letih čakanja so tudi vaščani Tlak pri Šmarju Sap ali, če hočete na obrobju Ljubljane, dočakali izgradnjo glavnega kanalizacijskega voda. Iz občine Grosuplje so tako prejeli obvestilo o postopkih priključitve obstoječe stavbe na javno kanalizacijsko omrežje ter seveda odločbo o višini komunalnega prispevka za priključitev.
Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.
Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.
Na Gradišču nad Prvačino zaradi plazenja tal že več kot desetletje živijo v nenehnem strahu in negotovosti. Država, ki bi morala poskrbeti za sanacijo tega plazu velikega obsega, je sicer poskrbela za podporni zid, ki je nekoliko omilil drsenje zemljine, toda dela ostajajo nedokončana, pa tudi postavljene zaščite nihče ne vzdržuje.
Nekateri tuji turistični vodniki turistom v Ljubljani razlagajo, da je Narodna univerzitetna knjižnica zaradi značilne rdeče opeke zadnji ostanek komunistične arhitekture. Smo ena redkih držav, ki ima na glavnem trgu prestolnice spomenik pesniku, nekateri vodniki brez licence pa prosto po Prešernu pojasnjujejo, da gre za spomenik Marcu Polu. Turistična sezona se je že začela, samo v Ljubljani so marca zabeležili 23 odstotkov več nočitev kot v enakem mesecu lani. Ob vse večjem številu turistov pa narašča tudi število turističnih vodnikov iz tujine, ki brez vseh licenc turistom razkazujejo slovenske znamenitosti. Zakaj za tuje turistične vodnike veljajo drugačna pravila kot lokalne? Kdo je lahko turistični vodnik in kdo ne in zakaj sami sebi strižemo krila na področju turizma?
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je v letu 2014 v zakup in najem oddal skupno 54 803 hektarjev zemljišč in s tem ustvaril dobrih 7 milijonov in pol evrov prihodka. Če bi sodili samo po številkah, pobranih najemninah, bi lahko sklepali, da je sklad dober gospodar. A ni čisto tako: veliko zemljišč, s katerim upravlja sklad je zaraščenih, na mnogih stojijo počitniške prikolice, hiške in podobni objekti. Da nimajo pravega nadzora nad premoženjem pa priča tudi podatek, da je na enem od prvovrstnih kmetijskih zemljišč celo deponija gradbenega materiala. izvedeli pa ste tudi, kako do nadomestne vinjete, če sami zamenjate razbito vetrobransko steklo na avtomobilu. Je dovolj račun za vinjeto ali res potrebujemo še račun za zamenjavo vetrobranskega stekla?
Vsak si želi stara leta preživeti kar najlepše in v miru. Mnogi se zato odločijo za doživljenjsko oskrbo in na tistega, ki je pripravljen skrbeti zanje, prepišejo svoje premoženje. Naša poslušalka, devetdeset letna gospa, je storila prav to, a ker z oskrbo ni bila zadovoljna je hotela pogodbo preklicati. A ker pogodba ni bila natančno in jasno zapisana je ostala brez vsega.
Uspešnost varstva kulturne dediščine lahko presojamo tudi po številu uničenih spomenikov in zgrešenih rešitev. Strokovnjaki opozarjajo, da način organizacije spomeniško-varstvene službe pri nas omogoča nepregledno delovanje in da se je strokovnost pogosto popolnoma umaknila poslu. V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste izvedeli tudi, koliko zaposlenih Zavoda za varstvo kulturne dediščine ima popoldanski s. p. in zakaj se to vodstvu zavoda ne zdi problematično.
Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?
Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?
Žrtve so največkrat posojilojemalci z nizkimi prihodki, ki jih banke zavrnejo, posojilo pa vsemu navkljub nujno potrebujejo. Posojilodajalci jim zaračunavajo oderuške obresti, velike stroške odobritve in na pogodbah navajajo večkratnike dejanskih posojil. V zadnjem letu je policija zabeležila kar 700 takšnih primerov. Mnogi so na ta način ostali brez hiše ali stanovanja.
Pretekli teden je v Lendavi potekala javna tribuna Ustavimo fracking v Petišovcih. Pobudniki so zaskrbljeni zaradi postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja za novo centralno plinsko postajo v Petišovcih. Ta naj bi predelovala plin, ki bi ga pridobivali s postopki fracking na petišovskem plinskem polju. Javnim ustanovam in vlagateljem vloge med drugim očitajo netransparentno informiranje in zahtevajo sprejetje posebne zakonodaje o frackingu.
Kakšna je strategija države do centrov sodela oziroma coworkinga? Na eni strani je finančno spodbudila odprtje novega coworking centra v Mariboru, kjer je že pred te obstajala dobro delujoča coworking skupnost, na drugi pa je negativno odgovorila na prošnjo ljubljanskega kreativnega centra Poligon, ki se zaradi visokih stroškov borijo za preživetje – še več, odgovorili so, naj se prijavljajo na razpise, ki pa jih za zdaj ni bilo. Bo država coworkingom priskočila na pomoč ali dopustila uničenje dobre prakse pomoči samozaposlenim?
Lani so po svetu v vetrne elektrarne investirali 100 milijard dolarjev. Če bi glede na število prebivalcev v vetrnice podobno vlagali tudi v Sloveniji, bi morali vanje vložiti okrog 30 milijonov. Toda, tako kot na področju sončnih elektrarn, v letu 2014 investicij nismo imeli. Na zemljevidu vetrnih elektrarn v Evropi predstavljamo belo liso. Po nekaterih ocenah bi pri nas lahko postavili več sto vetrnic, vendar tega ne počnemo. Najprej zaradi ptic, zdaj pa zaradi hrupa in strahu pred vplivi na zdravje.
O visokih zneskih na položnicah za ogrevanje pri zaprtih radiatorjih v Mariboru, odovarjamo pa tudi na vprašanje, kaj storiti, če vas Zavod za zaposlovanje napoti na sumljivo podjetje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Po 25-ih letih so se v začetku decembra zgodile spremembe na čelu ptujskega doma za upokojence. Dolgoletno direktorico Kristino Dokl je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak razrešila s položaja, novi svet zavoda pa je na to mesto imenoval Jožico Šemnički. Čeprav je ta v prvem mesecu glavnino svojega delovanja usmerila v normalizacijo razmer v dom, pa na dan prihajajo tudi podrobnosti zapuščine Kristine Dokl. Med bolj presenetljivimi je 11,5 milijona evrov presežka v poslovanju, kar je za javni neprofitni zavod izjemno visoka številka. Ali je bil ta presežek ustvarjen na zakonit način?
Vlagatelj na Drenovem Griču ni dobil gradbenega dovoljenja za naselje vrstnih hiš na poplavnem območju. Občina Vrhnika meni, da bi z graditvijo 78 vrstnih hiš drastično poslabšal poplavno stanje na obstoječih, pozidanih zemljiščih in s tem ogrozil življenja in premoženje v naselju. Toda upravno sodišče je ugotovilo nezakonitost alineje člena občinskega akta, zato je zadevo vrnilo v postopek upravni enoti, ki pa pri odločanju ne bo smela upoštevati negativne odločbe za izdajo vodnega soglasja, saj je ARSO ni izdal v predpisanem roku.
Neveljaven email naslov