Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, so na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potreb izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je organizacija prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh ustrezna, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.
Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, sta na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potrebščin izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je ustrezno organiziranje prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.
“Največ težav je v Brežicah in Dobovi. Opozarjali smo na to, da nas Hrvaška ni obveščala, kdaj pridejo migranti in koliko jih je. Nemogoče je v eni uri urediti oskrbo dveh tisoč migrantov.” – Nataša Pirc Musar
“Trudimo se, da ljudi iz sprejemnih centrov čim prej pripeljemo v nastanitvene centre. Tam dobijo tudi topel obrok.” Vendar na mejah v sprejemnih centrih še vedno vladajo izredne razmere – ali je dovolj prostovoljcev? Rdeči križ ne zavrača prostovoljcev, imajo tudi kontaktno točko, kjer prostovoljce zbirajo in jih skušajo razvrstiti. “Rdeči križ vsem prostovoljcem, ki so brezposelni in se javijo, svetuje, naj se zaposlijo za določen čas. Država omogoča dodatno zaposlovanje.”
Temperature se nižajo, vse več je prehladov, ozeblin, bolnih. Nujna pomoč, ki jo izvajajo zdravniki, je res nujna. Rdeči križ in ekipe pomoči oskrbijo 1500 migrantov na dan in tako razbremenijo številne okoliške zdravstvene domove. Organizacija je pri tem ključna, opozarja Nataša Pirc Musar.
“Ne želimo si, da bi kdo na slovenskih tleh umrl, toda če stvari ne bodo organizirane, bodo prvi umirali prav otroci.”
Poklicali smo tuje prostovoljce v Brežice, ki so se poimenovali kot Mednarodna pomoč beguncem v Sloveniji. Oglasila se nam je Aurelia Fisher iz Švice – ena od štirih, ki so osnovali skupino prostovoljcev.
“Nekaterim je težko razložiti, da morajo ravnati premišljeno, da so na terenu vzpostavljeni določeni sistemi in oblast ter da ne morejo ničesar delati na lastno pest. Veliko težav nastane tudi zaradi pomanjkanja informacij, zato poskušamo ravnati zelo previdno, ko se začne kakšna panika.”
Direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon pravi, da se sprejemni in namestitveni centri med seboj zelo razlikujejo. Sama je kot prostovoljka v petek pomagala v Brežicah. Tako tudi predlaga, da bi se hrana lahko delila na več in ne samo na dveh točkah, da bi ljudje lažje prišli do živil. Opaža pa tudi druge stvari, ki bi jih lahko izboljšali.
“Veliko pomoči prihaja samoorganizirano. Organizirajo se lokalne skupnosti, prihaja veliko tujih prostovoljcev, ki imajo mobilne kuhinje, nekatere kapacitete in zaloge, ki bi jih lahko razdelili. Tega seveda ni mogoče primerjati s tem, kar lahko naredijo Rdeči križ in druge humanitarne organizacije, ki imajo obroke pripravljene za več tisoč ljudi, imajo pa te skupine vseeno obroke za več sto ljudi. Žal pa se dogaja, da jih zavračajo, da se jim prepovedujejo dostop, da ne sprejemajo pomoči, namesto da bi malo več energije in časa vložili v koordinacijo. Morda bi se dalo določiti skupino desetih koordinatorjev, ki bi skrbeli samo za to, kako vključiti to pomoč, ki prihaja nenapovedano.”
Dr. Kogovšek Šalamon še poziva, da se oskrbi da prednost pred registracijo. “Registracija ne sme biti pogoj za to, da nekdo po 12 urah čakanja šele pride do prvih čevljev. Bližajo se noči, ko bodo stopinje pod ničlo, in ljudje bodo začeli umirati. To je nesprejemljivo, najprej mora biti življenje in potem registracija.”
Na Mirovnem inštitutu vidijo tudi več prostora za predloge, ki morda niso uresničljivi v tistem trenutku, “ampak mora obstajati način, kako se jih usmeri, kako se sistem nenehno izboljšuje. Ne bi želela zveneti enostransko, sistem se tudi nenehno izboljšuje.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, so na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potreb izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je organizacija prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh ustrezna, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.
Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, sta na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potrebščin izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je ustrezno organiziranje prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.
“Največ težav je v Brežicah in Dobovi. Opozarjali smo na to, da nas Hrvaška ni obveščala, kdaj pridejo migranti in koliko jih je. Nemogoče je v eni uri urediti oskrbo dveh tisoč migrantov.” – Nataša Pirc Musar
“Trudimo se, da ljudi iz sprejemnih centrov čim prej pripeljemo v nastanitvene centre. Tam dobijo tudi topel obrok.” Vendar na mejah v sprejemnih centrih še vedno vladajo izredne razmere – ali je dovolj prostovoljcev? Rdeči križ ne zavrača prostovoljcev, imajo tudi kontaktno točko, kjer prostovoljce zbirajo in jih skušajo razvrstiti. “Rdeči križ vsem prostovoljcem, ki so brezposelni in se javijo, svetuje, naj se zaposlijo za določen čas. Država omogoča dodatno zaposlovanje.”
Temperature se nižajo, vse več je prehladov, ozeblin, bolnih. Nujna pomoč, ki jo izvajajo zdravniki, je res nujna. Rdeči križ in ekipe pomoči oskrbijo 1500 migrantov na dan in tako razbremenijo številne okoliške zdravstvene domove. Organizacija je pri tem ključna, opozarja Nataša Pirc Musar.
“Ne želimo si, da bi kdo na slovenskih tleh umrl, toda če stvari ne bodo organizirane, bodo prvi umirali prav otroci.”
Poklicali smo tuje prostovoljce v Brežice, ki so se poimenovali kot Mednarodna pomoč beguncem v Sloveniji. Oglasila se nam je Aurelia Fisher iz Švice – ena od štirih, ki so osnovali skupino prostovoljcev.
“Nekaterim je težko razložiti, da morajo ravnati premišljeno, da so na terenu vzpostavljeni določeni sistemi in oblast ter da ne morejo ničesar delati na lastno pest. Veliko težav nastane tudi zaradi pomanjkanja informacij, zato poskušamo ravnati zelo previdno, ko se začne kakšna panika.”
Direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon pravi, da se sprejemni in namestitveni centri med seboj zelo razlikujejo. Sama je kot prostovoljka v petek pomagala v Brežicah. Tako tudi predlaga, da bi se hrana lahko delila na več in ne samo na dveh točkah, da bi ljudje lažje prišli do živil. Opaža pa tudi druge stvari, ki bi jih lahko izboljšali.
“Veliko pomoči prihaja samoorganizirano. Organizirajo se lokalne skupnosti, prihaja veliko tujih prostovoljcev, ki imajo mobilne kuhinje, nekatere kapacitete in zaloge, ki bi jih lahko razdelili. Tega seveda ni mogoče primerjati s tem, kar lahko naredijo Rdeči križ in druge humanitarne organizacije, ki imajo obroke pripravljene za več tisoč ljudi, imajo pa te skupine vseeno obroke za več sto ljudi. Žal pa se dogaja, da jih zavračajo, da se jim prepovedujejo dostop, da ne sprejemajo pomoči, namesto da bi malo več energije in časa vložili v koordinacijo. Morda bi se dalo določiti skupino desetih koordinatorjev, ki bi skrbeli samo za to, kako vključiti to pomoč, ki prihaja nenapovedano.”
Dr. Kogovšek Šalamon še poziva, da se oskrbi da prednost pred registracijo. “Registracija ne sme biti pogoj za to, da nekdo po 12 urah čakanja šele pride do prvih čevljev. Bližajo se noči, ko bodo stopinje pod ničlo, in ljudje bodo začeli umirati. To je nesprejemljivo, najprej mora biti življenje in potem registracija.”
Na Mirovnem inštitutu vidijo tudi več prostora za predloge, ki morda niso uresničljivi v tistem trenutku, “ampak mora obstajati način, kako se jih usmeri, kako se sistem nenehno izboljšuje. Ne bi želela zveneti enostransko, sistem se tudi nenehno izboljšuje.”
Vse več je otrok s specifičnimi učnimi težavami, zaradi prepozne pomoči pa je vse več tudi tistih, ki imajo kompleksnejše motnje. Tudi v šolskem sistemu ne izvajajo prilagoditev in ne zagotavljajo dodatne pomoči otrokom s priporočili, zato starše pravzaprav spodbujajo, naj sprožijo postopek pridobivanja odločb za usmerjanje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Slovenija je edina država v Evropski uniji, ki plačno razliko med spoloma zadnja leta povečuje. Res pa je, da je bila ta še leta 2009 pri nas najnižja med vsemi evropskimi državami: manj kot odstotek in tudi danes smo (še) na šestem mestu po najnižji razliki. Še vedno, bi lahko znova poudarili. O čem sploh govorimo, ko govorimo o razliki v plači med spoloma in s katerimi ukrepi se jo lahko uspešno zmanjšuje? O tem v pogovoru z raziskovalko Evropskega inštituta za enakost med spoloma Jolanto Reingarde v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Kako je spletna platforma za najem počitniških namestitev Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg in kako vpliva na življenje domačinov?
Tovorni promet na mejnem prehodu Obrežje se je letos v primerjavi z lanskim letom povečal za več kot štiri odstotke. Ob vse daljših kolonah tovornjaki s svežim sadjem in zelenjavo ob petkih pogosto ne uspejo preiti meje do 13. ure, ko svoje delo konča fitosanitarna inšpekcija. Polni tovornjaki zato za ves konec tedna obtičijo na Obrežju. Kljub temu da morajo ob tem ves čas imeti prižgan hladilnik, sta sadje in zelenjava v ponedeljek že v veliko slabšem stanju, kot sta bila v petek.
Požari v zbirnih centrih za odpadke kažejo tudi na pomanjkljivo regulacijo požarne varnosti pri skladiščenju in predelavi odpadkov. Požarna varnost je v veliki meri prepuščena lastnikom. Zakaj bi morali več vlagati v preventivo, namesto da gasimo požare, ko je že prepozno?
Na primerjalnem testu nerafiniranega bučnega olja Zveze potrošnikov Slovenije se je večina vzorcev izkazala za dobro, en izdelek pa je vseboval preveliko vsebnost pesticidov. Kot pojasnjuje namestnik generalnega direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) dr. Jernej Drofenik, so proizvod že umaknili iz prometa. V njem so bili tudi ostanki nevarnega pesticida aldrina, ki ima podobne lastnosti kot DDT in je prepovedan že več desetletij. Pri bučnem olju mora biti navedeno samo poreklo države proizvodnje, poreklo semena pa ne. Polovica vzorcev, ki jih vzorči UVHVVR, vsebuje ostanke pesticidov. Od 1 do 2 odstotka vzorcev presega dovoljeno vrednost.
Kakšno zdravstveno oskrbo tuji turisti sploh lahko dobijo pri nas? Kaj jim zagotavlja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja in kaj, če je nimajo? Kam napotiti obolelega turista, ki ne sodi na urgenco? Na vprašanja je odgovarjala Eva Godina s Področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje ZZZS.
Nadzor kopalnih voda traja med kopalno sezono in sicer od 15. junija do 31. avgusta na celinskih vodah, na morju pa se začne že 1. junija in konča 15. septembra. Tveganje za okužbe se zaradi prisotnosti mikroorganizmov fekalnega izvora bistveno poveča na divjih kopališčih, kjer kakovosti vode ne spremlja nihče.
Zadnja leta so staranje prebivalstva, odnos do starosti, domovi za starejše pogoste teme pogovorov in razlogi za nezadovoljstvo. Zakaj smo se odločili, da izpostavimo združenje za dostojno starost Srebrna nit? Ker so v njem ljudje, ki želijo spremeniti odnos družbe in oblastnikov do starejših. Zbirajo informacije, svetujejo, spremljajo delo pristojnih ustanov, razkrivajo nepravilnosti. Napisali so že štiri pisma, v katerih javnost in pristojne, od predsednika vlade navzdol, opozarjajo na slabe razmere v domovih za starejše. Na zadnje pismo so jim zaenkrat po elektronski pošti poslali odgovore le avtomatski odzivniki.
Potrošniške organizacije, združene v Evropsko potrošniško organizacijo BEUC, med njimi je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, so v pet točk strnile zahteve, ki jih naslavljajo tudi na vse, ki kandidirajo na evropskih volitvah.
Andrej Pleterski je prepričan, da bi uzakonitev evtanazije ljudem dala občutek, da se jim ni treba bati, da bi v končnem obdobju svojega življenja padli v majhno skupino ljudi, ki umirajo zelo mučeniško. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik opozarja, da naša družba še ni dovolj zrela za uzakonitev evtanazije. Obiskali bomo tudi Alenko Čurin Janžekovič, ki se je odločila za evtanazijo v Švici.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste slišali povzetek prvomajskih reportaž iz hrvaškega podjetja ITAS PRVOMAJSKA in slovenskega M TOM. Obe sta v lasti delavcev. V Sloveniji smo imeli že kar nekaj poskusov delavskih prevzemov, uspešen pa je bil samo eden. Jadranka Vesel, soustanoviteljica Razvojnega inštituta za socialno ekonomijo, bo med drugim pojasnila, zakaj teh prevzemov pri nas ni več, čeprav so v nekaterih evropskih državah nekaj običajnega.
Odkar je ljubezen, so tudi ljubezenske prevare. In odkar je splet, obstajajo spletne. Ljubezenske prevare na spletu pa so pravzaprav tudi dober posel na podlagi socialnega inženiringa. Po navadi se začnejo s prošnjo za prijateljstvo na Facebooku ali Instagramu, povezovanje pa lahko traja tudi po več mesecev, preden se pojavi potreba po denarju. Ravno zaradi čustvene vpletenosti so nakazani zneski potem lahko vrtoglavi.
Štirinajst dni po valu napovedanih odpovedi družinskih zdravnikov delo v zdravstvenih domovih za zdaj poteka nemoteno. V Kranju, kjer se je za odpoved odločilo največ, 23 zdravnikov, pa prve težave pričakujejo že prihodnji mesec, ko bodo zdravniki izkoristili letni dopust. Uresničitev nameravanih odpovedi bi obremenila tudi urgence, saj razen v Ljubljani v stalno pripravljenih ekipah sodelujejo tudi družinski zdravniki. Tudi predlog o uvozu tujih družinskih zdravnikov je za mnoge nerealen.
Kamniški gorski reševalci , ki so med bolj obremenjenimi, so ostali brez prostorov. Klobčič rešitve so začeli odvijati sami. Pogodba za nove prostore z lastnikom nepremičnin na območju nekdanje smodnišnice v Kamniku je podpisana, čaka jih obnova. Trenutno so v bivalnikih, ki jih je priskrbela država. Kamniški gorski reševalci in prostovoljci imajo voljo, denarja pa ne dovolj. Zato so se odločili tudi za organizacijo dobrodelnega koncerta in SMS donacije. Država, ki bo letos za delo 430 gorskih reševalcev namenila okoli 540 tisoč evrov, za samo ureditev prostorov sedemnajstih gorsko reševalnih postaj in društev nima zakonske osnove, zato bodo nujne spremembe. Kamniški primer pa ni osamljen, saj se s podobnimi težavami srečujejo tudi drugod. Ustrezni prostori in dobra opremljenost pa so v času, ko imajo visoko usposobljeni prostovoljni gorski reševalci več kot 500 različnih posredovanj na leto, nepogrešljivi za nadaljnje delo v sistemu zaščite in reševanja.
V Sloveniji se vse bolj zavedamo pomena doma pridelane hrane in nujnosti večje samooskrbe. Toda intenzivno kmetijstvo ni najbolj okolju prijazno. Ne samo zaradi uporabe pesticidov in herbicidov, ampak tudi gnojil. Gnojenje zagotavlja rastlinam prehrano za rast in razvoj, vpliva pa tudi na vodo, ki jo pijemo, in biodiverziteto.
Nov varuh človekovih pravic Peter Svetina mesec dni po tem, ko je nasledil Vlasto Nussdorfer, ugotavlja, do bo treba še veliko pozornosti vložiti na področje enakopravnosti žensk, kot zelo pomembna pa jemlje tudi okoljska vprašanja. Trenutno se mu zdi najbolj pereče vprašanje stiske ljudi, ki ne morejo v domove za upokojence. Hkrati bi ljudje morali imeti možnost in pravico bivati v svojem lokalnem okolju. Napoveduje, da ne bo prijeten varuh do politikov.
Glavnina podnebno-energetskih politik in ukrepov se osredotoča na učinkovito rabo energije v stavbah in pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter deloma na promet, kmetijstvo in odpadke. Toda energetskih in podnebnih ciljev ne bo mogoče doseči brez zmanjšanja rabe energije tudi v industriji. V studiu sta bila Andrej Gnezda iz fundacije za trajnostni razvoj Umanotera in Gregor Rome iz sektorja za kreditiranje Eko sklada.
Namesto zgodbe o uspehu kluba iz majhnega okolja in zgodbe o mladinski šoli, ki je čislana širom Slovenije, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša, izplen pa je slabši za vse vpletene.
Neveljaven email naslov