Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, so na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potreb izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je organizacija prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh ustrezna, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.
Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, sta na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potrebščin izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je ustrezno organiziranje prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.
“Največ težav je v Brežicah in Dobovi. Opozarjali smo na to, da nas Hrvaška ni obveščala, kdaj pridejo migranti in koliko jih je. Nemogoče je v eni uri urediti oskrbo dveh tisoč migrantov.” – Nataša Pirc Musar
“Trudimo se, da ljudi iz sprejemnih centrov čim prej pripeljemo v nastanitvene centre. Tam dobijo tudi topel obrok.” Vendar na mejah v sprejemnih centrih še vedno vladajo izredne razmere – ali je dovolj prostovoljcev? Rdeči križ ne zavrača prostovoljcev, imajo tudi kontaktno točko, kjer prostovoljce zbirajo in jih skušajo razvrstiti. “Rdeči križ vsem prostovoljcem, ki so brezposelni in se javijo, svetuje, naj se zaposlijo za določen čas. Država omogoča dodatno zaposlovanje.”
Temperature se nižajo, vse več je prehladov, ozeblin, bolnih. Nujna pomoč, ki jo izvajajo zdravniki, je res nujna. Rdeči križ in ekipe pomoči oskrbijo 1500 migrantov na dan in tako razbremenijo številne okoliške zdravstvene domove. Organizacija je pri tem ključna, opozarja Nataša Pirc Musar.
“Ne želimo si, da bi kdo na slovenskih tleh umrl, toda če stvari ne bodo organizirane, bodo prvi umirali prav otroci.”
Poklicali smo tuje prostovoljce v Brežice, ki so se poimenovali kot Mednarodna pomoč beguncem v Sloveniji. Oglasila se nam je Aurelia Fisher iz Švice – ena od štirih, ki so osnovali skupino prostovoljcev.
“Nekaterim je težko razložiti, da morajo ravnati premišljeno, da so na terenu vzpostavljeni določeni sistemi in oblast ter da ne morejo ničesar delati na lastno pest. Veliko težav nastane tudi zaradi pomanjkanja informacij, zato poskušamo ravnati zelo previdno, ko se začne kakšna panika.”
Direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon pravi, da se sprejemni in namestitveni centri med seboj zelo razlikujejo. Sama je kot prostovoljka v petek pomagala v Brežicah. Tako tudi predlaga, da bi se hrana lahko delila na več in ne samo na dveh točkah, da bi ljudje lažje prišli do živil. Opaža pa tudi druge stvari, ki bi jih lahko izboljšali.
“Veliko pomoči prihaja samoorganizirano. Organizirajo se lokalne skupnosti, prihaja veliko tujih prostovoljcev, ki imajo mobilne kuhinje, nekatere kapacitete in zaloge, ki bi jih lahko razdelili. Tega seveda ni mogoče primerjati s tem, kar lahko naredijo Rdeči križ in druge humanitarne organizacije, ki imajo obroke pripravljene za več tisoč ljudi, imajo pa te skupine vseeno obroke za več sto ljudi. Žal pa se dogaja, da jih zavračajo, da se jim prepovedujejo dostop, da ne sprejemajo pomoči, namesto da bi malo več energije in časa vložili v koordinacijo. Morda bi se dalo določiti skupino desetih koordinatorjev, ki bi skrbeli samo za to, kako vključiti to pomoč, ki prihaja nenapovedano.”
Dr. Kogovšek Šalamon še poziva, da se oskrbi da prednost pred registracijo. “Registracija ne sme biti pogoj za to, da nekdo po 12 urah čakanja šele pride do prvih čevljev. Bližajo se noči, ko bodo stopinje pod ničlo, in ljudje bodo začeli umirati. To je nesprejemljivo, najprej mora biti življenje in potem registracija.”
Na Mirovnem inštitutu vidijo tudi več prostora za predloge, ki morda niso uresničljivi v tistem trenutku, “ampak mora obstajati način, kako se jih usmeri, kako se sistem nenehno izboljšuje. Ne bi želela zveneti enostransko, sistem se tudi nenehno izboljšuje.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, so na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potreb izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je organizacija prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh ustrezna, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.
Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, sta na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potrebščin izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je ustrezno organiziranje prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.
“Največ težav je v Brežicah in Dobovi. Opozarjali smo na to, da nas Hrvaška ni obveščala, kdaj pridejo migranti in koliko jih je. Nemogoče je v eni uri urediti oskrbo dveh tisoč migrantov.” – Nataša Pirc Musar
“Trudimo se, da ljudi iz sprejemnih centrov čim prej pripeljemo v nastanitvene centre. Tam dobijo tudi topel obrok.” Vendar na mejah v sprejemnih centrih še vedno vladajo izredne razmere – ali je dovolj prostovoljcev? Rdeči križ ne zavrača prostovoljcev, imajo tudi kontaktno točko, kjer prostovoljce zbirajo in jih skušajo razvrstiti. “Rdeči križ vsem prostovoljcem, ki so brezposelni in se javijo, svetuje, naj se zaposlijo za določen čas. Država omogoča dodatno zaposlovanje.”
Temperature se nižajo, vse več je prehladov, ozeblin, bolnih. Nujna pomoč, ki jo izvajajo zdravniki, je res nujna. Rdeči križ in ekipe pomoči oskrbijo 1500 migrantov na dan in tako razbremenijo številne okoliške zdravstvene domove. Organizacija je pri tem ključna, opozarja Nataša Pirc Musar.
“Ne želimo si, da bi kdo na slovenskih tleh umrl, toda če stvari ne bodo organizirane, bodo prvi umirali prav otroci.”
Poklicali smo tuje prostovoljce v Brežice, ki so se poimenovali kot Mednarodna pomoč beguncem v Sloveniji. Oglasila se nam je Aurelia Fisher iz Švice – ena od štirih, ki so osnovali skupino prostovoljcev.
“Nekaterim je težko razložiti, da morajo ravnati premišljeno, da so na terenu vzpostavljeni določeni sistemi in oblast ter da ne morejo ničesar delati na lastno pest. Veliko težav nastane tudi zaradi pomanjkanja informacij, zato poskušamo ravnati zelo previdno, ko se začne kakšna panika.”
Direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon pravi, da se sprejemni in namestitveni centri med seboj zelo razlikujejo. Sama je kot prostovoljka v petek pomagala v Brežicah. Tako tudi predlaga, da bi se hrana lahko delila na več in ne samo na dveh točkah, da bi ljudje lažje prišli do živil. Opaža pa tudi druge stvari, ki bi jih lahko izboljšali.
“Veliko pomoči prihaja samoorganizirano. Organizirajo se lokalne skupnosti, prihaja veliko tujih prostovoljcev, ki imajo mobilne kuhinje, nekatere kapacitete in zaloge, ki bi jih lahko razdelili. Tega seveda ni mogoče primerjati s tem, kar lahko naredijo Rdeči križ in druge humanitarne organizacije, ki imajo obroke pripravljene za več tisoč ljudi, imajo pa te skupine vseeno obroke za več sto ljudi. Žal pa se dogaja, da jih zavračajo, da se jim prepovedujejo dostop, da ne sprejemajo pomoči, namesto da bi malo več energije in časa vložili v koordinacijo. Morda bi se dalo določiti skupino desetih koordinatorjev, ki bi skrbeli samo za to, kako vključiti to pomoč, ki prihaja nenapovedano.”
Dr. Kogovšek Šalamon še poziva, da se oskrbi da prednost pred registracijo. “Registracija ne sme biti pogoj za to, da nekdo po 12 urah čakanja šele pride do prvih čevljev. Bližajo se noči, ko bodo stopinje pod ničlo, in ljudje bodo začeli umirati. To je nesprejemljivo, najprej mora biti življenje in potem registracija.”
Na Mirovnem inštitutu vidijo tudi več prostora za predloge, ki morda niso uresničljivi v tistem trenutku, “ampak mora obstajati način, kako se jih usmeri, kako se sistem nenehno izboljšuje. Ne bi želela zveneti enostransko, sistem se tudi nenehno izboljšuje.”
Globalne teroristične grožnje vse bolj zaostrujejo varnostne ukrepe, še posebej na izpostavljenih kritičnih točkah, kot so letališča. Ob tem pa zaposleni v varnostni službi na Aerodromu Ljubljana izgorevajo zaradi vse bolj zahtevnih delovnih pogojev, odnosa nadrejenih in nadur. Zagotovljenih nimajo niti dovolj delovnih uniform, motivacijo pa jim zbija tudi plača, s katero ne vedo, kako naj se prebijejo skozi mesec.
Kako je mogoče, da nekdo svoje podjetje registrira na vašem naslovu, vi pa o tem niste obveščeni? Ter seveda o tem, kakšne birokratske ovire so na poti za odjavo tako registriranega podjetja z vašega naslova. Ugotavljali pa smo tudi, zakaj morajo podjetniki za bolniško odsotnost zaposlenih, ki traja več kot trideset dni, Zavodu za zdravstveno zavarovanje plačati prispevke, te pa potem Zavod v tridesetih dneh nakaže nazaj podjetju?
V vasi Jarenina pri Pesnici vre. Vaščan je pred leti tik ob občinski cesti zasadil borova drevesa. Danes so ti borovci veliki, njihove korenine pa so močno poškodovale cesto. Kljub škodi, ki nastaja, občina z odstranitvijo borovcev odlaša, župan pa si vedno znova izmišlja birokratske izgovore. Medobčinski inšpektor pa že napoveduje zaprtje ceste.
Razmere v vinski kleti Agroind Vipava, ki se ponaša z več kot 120-letno tradicijo in je od konca januarja povsem v ukrajinskih rokah, so iz dneva v dan težje in bolj negotove. Zaposleni so že četrti mesec brez plač, v proizvodnji kronično primanjkuje materiala, uprava pa se pred dvema tednoma podpisanega dogovora o poplačilu obveznosti do delavcev ni držala.
Gledalci in poslušalci ste lansko leto poslali varuhu svojih pravic skoraj 1600 vprašanj in pripomb. O vaših kritikah in o položaju, moči in vlogi varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija smo se pogovarjali z Ladom Ambrožičem.
Gledalci in poslušalci ste lansko leto poslali varuhu svojih pravic skoraj 1600 vprašanj in pripomb. O vaših kritikah in o položaju, moči in vlogi varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija smo se pogovarjali z Ladom Ambrožičem.
Z letošnjim majem so subvencijo stanarine, ki so jo socialno najbolj ogroženim plačevale občine, izgubili še zadnji upravičenci. Zdaj je namreč v celoti zaživel ukrep iz februarja lani sprejetega Zakona o uravnoteženju javnih financ občin, s katerimi so se država in občine dogovorile, kje zmanjšati obveznosti, ki jih občine zaradi zmanjšane glavarine ne morejo več plačevati. Odločitev je bila soglasna in v parlamentu potrjena z veliko večino. Vzeli so socialno najšibkejšim. Leto kasneje te odločitve ni obžalovala ali kakorkoli skušala popraviti nobena od parlamentarnih strank, ki so jo izglasovale. Kar je bilo za 67 poslancev le eno od glasovanj, je bilo za okoli 3000 družin nepopisen šok.
Na spletu se pojavlja kar nekaj izdelkov, v katerih tržijo tako imenovano čudežno učinkovino v peškah marelic, vitamin B17, ki naj bi – trdijo oglasi – pomagala pri preprečevanju raka in drugih bolezni. A nič od tega za zdaj ni potrjeno, celo nasprotno, vztraja farmacevtska stroka. B17 ni vitamin, temveč snov glikozid. Ta v kislem okolju želodca razpade na strupeno snov HCN, ki so jo med drugo svetovno vojno uporabljali v obliki plina za usmrtitve. Se pod pretvezo prehranskega dodatka prodaja strup? Podobnih oglaševalskih trikov, ki kujejo dobiček na plečih bolnikov z najhujšimi kroničnimi boleznimi, je vse več, inšpektorjev, ki bi to zajezili, pa primanjkuje, opozarjajo sogovorniki.
Zelo buren odziv javnosti na strokovno odločitev o rejništvu dveh otrok je znova spomnil na dejstvo, da zakonodaja staršem ne daje možnosti vnaprejšnjega odločanja o usodi otrok. Je sploh mogoče karkoli ukreniti, da bodo naše želje upoštevane? Kako na odločitev po naši smrti lahko vplivajo bližnji, ki otroke res dobro poznajo? Kaj na koncu pretehta? Je vloga centrov za socialno delo pri končni odločitvi res prevelika in kaj bi bilo drugače, če bi o usodi otrok odločala sodišča? Tudi na vaša vprašanja bo odgovarjala predstavnica Skupnosti centrov za socialno delo Sendi Murgel.
V Sloveniji ima dovoljenje za posest orožja skoraj 40 tisoč fizičnih oseb, kar nas uvršča v evropsko povprečje. V zadnjem času se je število prosilcev za pridobitev in nakup orožja povečalo.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Trenutno je v Sloveniji več kot 230 pogrešanih oseb, odraslih in mladoletnikov. Svojci pogosto sami organizirajo iskalno akcijo, predvsem zato, ker menijo, da policija ne naredi dovolj. Kakšne pa so pristojnosti policije pri iskanju pogrešanih?
Kdo so bile Pavlina Pajk, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj? Morda ste kako od imen po naključju našli zaprašeno v knjižnici, če zanje še niste slišali, pa ni nič nenavadnega. To so slovenske književnice, pozabljene pisateljice, ki jih je spregledal tudi naš učni načrt. In prav na to, na odsotnost avtoric, predvsem slovenskih, v učnih načrtih za pouk slovenščine, že dlje časa opozarjajo v Ženskem odboru slovenskega centra PEN - Mira. V osnovnih šolah, kjer je učni načrt že 20 let nespremenjen, vidijo največjo napako v zadnji triadi osnovne šole, kjer med obveznimi in preglednimi avtorji v berilih ni niti ene avtorice. Ob tem pa besedila v osnovnih šolah zamujajo čas sodobnih otrok za eno ali dve generacije, saj je večina književnih besedil, ki jih berejo in obravnavajo iz 60., 70. ali 80. let prejšnjega stoletja. Prav tako skrbi odsotnosti slovenskih avtoric v sklopu Književnost na maturi. V vseh dvajsetih letih, kar dijakinje in dijaki pišejo maturitetni esej, se v obravnavana dela še nikoli ni uvrstila nobena slovenska književnica, bili sta le dve tuji, Jane Austen in Nathalie Sarraute. Torej, če vedno poudarjamo, kako pomembna je literatura za slovenski narod, zakaj potem, ko gre za slovensko književnost v izobraževanju, tako hitro pozabimo na to, da naš narod sestavljamo tako ženske kot moški?
Septembra 2013 so na Ptuju slovesno odprli prenovljen Dominikanski samostan. Mogočna stavba naj bi postala središče kulturnega in kongresnega dogajanja v najstarejšem slovenskem mestu, a po dveh letih in pol je vse kaj drugega. Samostan še vedno čaka zadnja stopnja prenove, vendar sredstev ni.
Sodniki si pri svojem delu večkrat pomagajo s sodnimi izvedenci, ki določen primer strokovno razložijo, ocenijo. Zgodi pa se tudi, da sodnik ali sodnica mnenja sodnega izvedenca enostavno ne upošteva. Kdaj se sodnik lahko odloči, da izvedeniškega mnenja ne bo upošteval? Kakšna je sodna praksa v primerih, ko je vključen sodni izvedenec? Si ga lahko izberemo sami?
V Sloveniji vsak dan zaradi kajenja umre 10 ljudi. Stroški posledic kajenja so do štirikrat višji od zneska, ki ga država dobi s trošarinami in davki na tobačne izdelke. Bodo grozljive slike na tobačnih izdelkih in licence za prodajalce prinesle zaželene učinke, ali pa bodo celo povečali nezakonito trgovino in prodajo še bolj strupenih tobačnih ponaredkov?
Gorazd Rečnik je raziskoval, komu ustreza kaos na področju psihoterapije. Čakalne dobe na psihoterapevtsko pomoč v Sloveniji pogosto presegajo eno leto, ponekod pa storitev sploh ni dostopna. Dejavnost zakonsko ni urejena, zato lahko psihoterapijo izvaja kdorkoli.
Slovenija je ena od držav Evropske unije z najmanjšim deležem obdelovalne zemlje, kljub temu pa s temi zemljišči ravnamo skrajno neodgovorno. Tako so denimo v občini Vodice svetniki kljub negativnemu mnenju stroke glasovali za sprejetje prostorskega načrta za obrtno cono, kljub temu, da gre za prvo kategorijo kmetijskega zemljišča, ki za povrh vsega leži še na vodovarstvenem območju. Nekateri vaščani vasi Repnje trdijo, da gre za zveze, poznanstva in osebne interese.
Za nami je dolgo obdobje temperaturne inverzije, v katerem je onesnaženost zraka s prašnimi delci redno tudi do trikrat presegala dovoljene vrednosti. Zakaj ni učinkovitega nadzora nad izpusti prašnih delcev iz individualnih kurilnih naprav, ki po podatkih agencije za okolje povzročijo največ izpustov delcev PM10? Zakaj dimnikarji ne merijo prašnih delcev? Iskali pa smo tudi odgovore na vprašanji, zakaj dihamo zrak, ki je med najbolj onesnaženimi v Evropi in zakaj je letna mejna vrednost prašnih delcev v EU nižja od mejne vrednosti WHO?
V vasi Vir pri Stični v občini Ivančna Gorica so zgradili nekaj več kot 4.000 metrov kanalizacijskega omrežja. Naš poslušalec je že med izkopom opozarjal tako izvajalca del kot občino, da kopljejo po njegovem zemljišču, a mu niso verjeli. Sprva je bil lastnik pripravljen zemljišče odstopiti brez odškodnine – zahteval je le, da mu uredijo priključek ter zemljišče uredijo v stanje, kot je bilo pred izkopom. Izvajalec se tega dogovora ni držal, zato je lastnik zemljišča prepovedal uporabo kanalizacije.
Neveljaven email naslov