Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na spletu se pojavlja kar nekaj izdelkov, v katerih tržijo tako imenovano čudežno učinkovino v peškah marelic, vitamin B17, ki naj bi – trdijo oglasi – pomagala pri preprečevanju raka in drugih bolezni. A nič od tega za zdaj ni potrjeno, celo nasprotno, vztraja farmacevtska stroka. B17 ni vitamin, temveč snov glikozid. Ta v kislem okolju želodca razpade na strupeno snov HCN, ki so jo med drugo svetovno vojno uporabljali v obliki plina za usmrtitve. Se pod pretvezo prehranskega dodatka prodaja strup? Podobnih oglaševalskih trikov, ki kujejo dobiček na plečih bolnikov z najhujšimi kroničnimi boleznimi, je vse več, inšpektorjev, ki bi to zajezili, pa primanjkuje, opozarjajo sogovorniki.
Veste, kaj se skriva za imenom vitamin B17?
Na spletu se pojavlja kar nekaj izdelkov, v katerih tržijo tako imenovano čudežno učinkovino v peškah marelic, vitamin B17, ki naj bi – trdijo oglasi – pomagala pri preprečevanju raka in drugih bolezni. A nič od tega za zdaj ni potrjeno, celo nasprotno, vztraja farmacevtska stroka. B17 ni vitamin, temveč snov glikozid. Ta v kislem okolju želodca razpade na strupeno snov HCN, ki so jo med drugo svetovno vojno uporabljali v obliki plina za usmrtitve. Se pod pretvezo prehranskega dodatka prodaja strup? Podobnih oglaševalskih trikov, ki kujejo dobiček na plečih bolnikov z najhujšimi kroničnimi boleznimi, je vse več, inšpektorjev, ki bi to zajezili, pa primanjkuje, opozarjajo sogovorniki.
Na spletu kroži kar nekaj ponudb vitamina B17. Prodajalci so nam povedali, da so kapsule z vitaminom B17 “namenjene tistim, ki se srečujejo s kemoterapijo”, in da “uničuje rakave celice”.
Čeprav prodajalci zanikajo, da gre za zdravilo, je trditev, da substanca pomaga pri tumorjih, jasno razvidna. Še bolj jasno smo jo lahko kar nekajkrat slišali v zgodnjevečerni televizijski oddaji Klepet ob kavi, kjer so se o pozitivnih učinkih olja mareličnih pešk, ki naj bi vsebovalo vitamin B17, najprej javno pogovarjali in ga nato v okviru lastne blagovne znamke tudi prodajali. Zaradi spornih trditev sta Uprava za varno hrano in Inšpektorat za zdravje sprožila inšpekcijski postopek.
Gre pri vitaminu B17 za vitamin, če je potencialno nevaren? Dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo, odkima, češ, vitamini so življenjsko pomembni sekundarni ali primarni metaboliti, ki jih naše telo nujno potrebuje. Medtem ko pa “vitamin B17 to ni, ni v skupini B, to ime je nekdo uvedel, da bi zavajal ljudi”.
“Gre za neenotno sestavino, ki je prisotna v več vrstah rastlinskega sveta – imenujemo jih tudi cianogeni glikozidi. Cepi se s pomočjo encimov, ob čemer sprosti cianovodik, eno najbolj strupenih snovi. V drugi svetovni vojni so to uporabljali kot plin v koncentracijskih taboriščih.”
Ob olju ljudje posegajo tudi po mareličnih peškah. Uprava za varno hrano je pred kratkim s polic odpoklicala živila “Ekološka jedrca mareličnih koščic” zaradi napačnih navodil o priporočenem dnevnem vnosu.
Zgodba z vitaminom B17 je le eden od primerov vse bolj množičnega oglaševanja prehranskih dopolnil in domnevnih zdravil. Urška Blaznik z Inštituta za javno zdravje opaža, da je “ta praksa vse bolj pogosta, sploh z izdelki, ki prihajajo iz ekstraktov rastlin. Proizvajalci izkoriščajo stiske ljudi, ki zbolijo za kroničnimi boleznimi. Ker nimajo dokazov, jih ne morejo promovirati kot zdravila, zato se poslužujejo prehranskih dopolnil.”
V kolikor se izdelek, ki vsebuje B17, trži kot zdravilo, mora iti skozi vsa preizkušanja in registracijo. Do sedaj tega uradno na svetu še ni! Če se B17 trži kot prehransko dopolnilo, pa mora ustrezati zdravstvenim trditvam Evropske komisije za zdravo hrano, ki pa ima o HCN le negativna mnenja!
– dr. Borut Štrukelj
Ob pripravi oddaje smo naleteli tudi na nekatere druge navedbe izdelkov, ki se prodajajo po spletu. Nekateri so informirani s Tesla frekvencami, drugi z Grabovojevim nizom. Ob vprašanjih v zvezi s tem so naši sogovorniki samo skomigali z rameni, dodali so celo pomislek, da na take navedbe ni pripravljena niti naša zakonodaja. Povsem svoja zgodba so generatorji, ki jih tržijo tudi po ceni več tisoč evrov. Dr. Tadej Kotnik s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani je za nas razmišljal ob tej povezavi:
Teslovi generatorji ne vsebujejo ničesar živega ali drugače biološkega, tako da karkoli že naj bi bila »bioenergija« in »biopolje«, energija Teslovega generatorja ni nič »biološka«, pa tudi elektromagnetno polje takšnega generatorja ni nič »biološko«. Gre za povsem fizikalne pojave. Teslov generator (Teslova tuljava) je transformator, ki generira izmenično elektromagnetno polje s precej visoko napetostjo, a zelo nizkim električnim tokom, kar proizvaja zanimiv vizualni učinek (tipično vijolične razelektritve skozi ioniziran zrak okoli generatorja, ki jim pravimo tudi korona in izgledajo kot miniaturne nevihtne strele, a trajajo precej dlje od dejanskih strel, kjer gre za velik tok, vendar precej hitrejšo razelektritev, ki poteče v manj kot tisočinki sekunde).
Skratka, še enkrat: gre za povsem fizikalen in zelo dobro razumljen pojav – da ga dobro razumemo, in pomeni, da že takrat, ko se odločimo, kako bomo Teslov generator zgradili (koliko navojev primarne in sekundarne tuljave, kolikšnega premera, kolikšno kapacitivnost proti ozemljitvi bo imela toroidna elektroda, s katere izhajajo razelektritve, …), vnaprej natančno vemo, kakšno napetost, kakšen tok in kakšno korono bo ta generator ustvarjal, ni pa v teh fizikalnih količinah ničesar biološkega.
Še očitneje so neverjetne na spletni strani zbrane trditve, na kaj vse »zdravstvenega« naj bi Teslov generator učinkoval – in na vse zgolj pozitivno. Naj bi premikal vratna vretenca (in vselej le v pravilni smeri), kar bi pomenilo mehansko delovanje (tako kot denimo pri kiropraktiku). Odpravljal naj bi pljučnice, kar bi pomenilo baktericidno delovanje (kot pri antibiotikih). Izboljševal naj bi vid, kar bi pomenilo vpliv na optične lastnosti leče in/ali roženice (tako kot denimo laserska korekcija vida). Izboljševal naj bi tudi koncentracijo in počutje, kar bi pomenilo nevrološko in/ali hormonsko delovanje.
Za nameček naj bi po končanem rentgenskem slikanju v petih minutah »znevtraliziral radioaktivno sevanje«, ki naj bi ostalo v slikani osebi; rentgenski žarki so svetlobni delci (fotoni), ki prečkajo slikano osebo v manj kot milijardinki sekunde, v petih minutah zatem so že milijone kilometrov stran, in njihov potencialno škodljiv učinek ni ta, da bi v osebi ostalo »radioaktivno sevanje« oziroma »radiacija«, kot je zapisano na spletni strani »Klepet ob kavi«, temveč ob prehodu skozi telo lahko poškodujejo molekule DNK v naših celicah, kar lahko privede do mutacij, to pa potencialno do pretvorbe zdravih celic v rakave. Naknadno »znevtraliziranje radioaktivnega sevanja« v slikani osebi tako ni mogoče, saj tega sevanja tam sploh ni.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Na spletu se pojavlja kar nekaj izdelkov, v katerih tržijo tako imenovano čudežno učinkovino v peškah marelic, vitamin B17, ki naj bi – trdijo oglasi – pomagala pri preprečevanju raka in drugih bolezni. A nič od tega za zdaj ni potrjeno, celo nasprotno, vztraja farmacevtska stroka. B17 ni vitamin, temveč snov glikozid. Ta v kislem okolju želodca razpade na strupeno snov HCN, ki so jo med drugo svetovno vojno uporabljali v obliki plina za usmrtitve. Se pod pretvezo prehranskega dodatka prodaja strup? Podobnih oglaševalskih trikov, ki kujejo dobiček na plečih bolnikov z najhujšimi kroničnimi boleznimi, je vse več, inšpektorjev, ki bi to zajezili, pa primanjkuje, opozarjajo sogovorniki.
Veste, kaj se skriva za imenom vitamin B17?
Na spletu se pojavlja kar nekaj izdelkov, v katerih tržijo tako imenovano čudežno učinkovino v peškah marelic, vitamin B17, ki naj bi – trdijo oglasi – pomagala pri preprečevanju raka in drugih bolezni. A nič od tega za zdaj ni potrjeno, celo nasprotno, vztraja farmacevtska stroka. B17 ni vitamin, temveč snov glikozid. Ta v kislem okolju želodca razpade na strupeno snov HCN, ki so jo med drugo svetovno vojno uporabljali v obliki plina za usmrtitve. Se pod pretvezo prehranskega dodatka prodaja strup? Podobnih oglaševalskih trikov, ki kujejo dobiček na plečih bolnikov z najhujšimi kroničnimi boleznimi, je vse več, inšpektorjev, ki bi to zajezili, pa primanjkuje, opozarjajo sogovorniki.
Na spletu kroži kar nekaj ponudb vitamina B17. Prodajalci so nam povedali, da so kapsule z vitaminom B17 “namenjene tistim, ki se srečujejo s kemoterapijo”, in da “uničuje rakave celice”.
Čeprav prodajalci zanikajo, da gre za zdravilo, je trditev, da substanca pomaga pri tumorjih, jasno razvidna. Še bolj jasno smo jo lahko kar nekajkrat slišali v zgodnjevečerni televizijski oddaji Klepet ob kavi, kjer so se o pozitivnih učinkih olja mareličnih pešk, ki naj bi vsebovalo vitamin B17, najprej javno pogovarjali in ga nato v okviru lastne blagovne znamke tudi prodajali. Zaradi spornih trditev sta Uprava za varno hrano in Inšpektorat za zdravje sprožila inšpekcijski postopek.
Gre pri vitaminu B17 za vitamin, če je potencialno nevaren? Dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo, odkima, češ, vitamini so življenjsko pomembni sekundarni ali primarni metaboliti, ki jih naše telo nujno potrebuje. Medtem ko pa “vitamin B17 to ni, ni v skupini B, to ime je nekdo uvedel, da bi zavajal ljudi”.
“Gre za neenotno sestavino, ki je prisotna v več vrstah rastlinskega sveta – imenujemo jih tudi cianogeni glikozidi. Cepi se s pomočjo encimov, ob čemer sprosti cianovodik, eno najbolj strupenih snovi. V drugi svetovni vojni so to uporabljali kot plin v koncentracijskih taboriščih.”
Ob olju ljudje posegajo tudi po mareličnih peškah. Uprava za varno hrano je pred kratkim s polic odpoklicala živila “Ekološka jedrca mareličnih koščic” zaradi napačnih navodil o priporočenem dnevnem vnosu.
Zgodba z vitaminom B17 je le eden od primerov vse bolj množičnega oglaševanja prehranskih dopolnil in domnevnih zdravil. Urška Blaznik z Inštituta za javno zdravje opaža, da je “ta praksa vse bolj pogosta, sploh z izdelki, ki prihajajo iz ekstraktov rastlin. Proizvajalci izkoriščajo stiske ljudi, ki zbolijo za kroničnimi boleznimi. Ker nimajo dokazov, jih ne morejo promovirati kot zdravila, zato se poslužujejo prehranskih dopolnil.”
V kolikor se izdelek, ki vsebuje B17, trži kot zdravilo, mora iti skozi vsa preizkušanja in registracijo. Do sedaj tega uradno na svetu še ni! Če se B17 trži kot prehransko dopolnilo, pa mora ustrezati zdravstvenim trditvam Evropske komisije za zdravo hrano, ki pa ima o HCN le negativna mnenja!
– dr. Borut Štrukelj
Ob pripravi oddaje smo naleteli tudi na nekatere druge navedbe izdelkov, ki se prodajajo po spletu. Nekateri so informirani s Tesla frekvencami, drugi z Grabovojevim nizom. Ob vprašanjih v zvezi s tem so naši sogovorniki samo skomigali z rameni, dodali so celo pomislek, da na take navedbe ni pripravljena niti naša zakonodaja. Povsem svoja zgodba so generatorji, ki jih tržijo tudi po ceni več tisoč evrov. Dr. Tadej Kotnik s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani je za nas razmišljal ob tej povezavi:
Teslovi generatorji ne vsebujejo ničesar živega ali drugače biološkega, tako da karkoli že naj bi bila »bioenergija« in »biopolje«, energija Teslovega generatorja ni nič »biološka«, pa tudi elektromagnetno polje takšnega generatorja ni nič »biološko«. Gre za povsem fizikalne pojave. Teslov generator (Teslova tuljava) je transformator, ki generira izmenično elektromagnetno polje s precej visoko napetostjo, a zelo nizkim električnim tokom, kar proizvaja zanimiv vizualni učinek (tipično vijolične razelektritve skozi ioniziran zrak okoli generatorja, ki jim pravimo tudi korona in izgledajo kot miniaturne nevihtne strele, a trajajo precej dlje od dejanskih strel, kjer gre za velik tok, vendar precej hitrejšo razelektritev, ki poteče v manj kot tisočinki sekunde).
Skratka, še enkrat: gre za povsem fizikalen in zelo dobro razumljen pojav – da ga dobro razumemo, in pomeni, da že takrat, ko se odločimo, kako bomo Teslov generator zgradili (koliko navojev primarne in sekundarne tuljave, kolikšnega premera, kolikšno kapacitivnost proti ozemljitvi bo imela toroidna elektroda, s katere izhajajo razelektritve, …), vnaprej natančno vemo, kakšno napetost, kakšen tok in kakšno korono bo ta generator ustvarjal, ni pa v teh fizikalnih količinah ničesar biološkega.
Še očitneje so neverjetne na spletni strani zbrane trditve, na kaj vse »zdravstvenega« naj bi Teslov generator učinkoval – in na vse zgolj pozitivno. Naj bi premikal vratna vretenca (in vselej le v pravilni smeri), kar bi pomenilo mehansko delovanje (tako kot denimo pri kiropraktiku). Odpravljal naj bi pljučnice, kar bi pomenilo baktericidno delovanje (kot pri antibiotikih). Izboljševal naj bi vid, kar bi pomenilo vpliv na optične lastnosti leče in/ali roženice (tako kot denimo laserska korekcija vida). Izboljševal naj bi tudi koncentracijo in počutje, kar bi pomenilo nevrološko in/ali hormonsko delovanje.
Za nameček naj bi po končanem rentgenskem slikanju v petih minutah »znevtraliziral radioaktivno sevanje«, ki naj bi ostalo v slikani osebi; rentgenski žarki so svetlobni delci (fotoni), ki prečkajo slikano osebo v manj kot milijardinki sekunde, v petih minutah zatem so že milijone kilometrov stran, in njihov potencialno škodljiv učinek ni ta, da bi v osebi ostalo »radioaktivno sevanje« oziroma »radiacija«, kot je zapisano na spletni strani »Klepet ob kavi«, temveč ob prehodu skozi telo lahko poškodujejo molekule DNK v naših celicah, kar lahko privede do mutacij, to pa potencialno do pretvorbe zdravih celic v rakave. Naknadno »znevtraliziranje radioaktivnega sevanja« v slikani osebi tako ni mogoče, saj tega sevanja tam sploh ni.
"Novinarstvo je v krizi" je besedna zveza, ki je praktično navzoča ves čas. Zato si bomo zastavili dve temeljni vprašanji novinarstva: Kaj se dogaja? In kaj to pomeni? Predvsem pa: kako to, kar se dogaja, vpliva na razvoj družbe. Kam nas torej kot družbo lahko pripelje nova predlagana zakonodaja v Sloveniji? Sogovornika: Sonja Merljak Zdovc, odgovorna urednica spletnega časopisa Časoris, in izr. prof. Peter Sekloča, Fakulteta za humanistične vede Univerze na Primorskem Foto: Bobo
Kaj govori skrb vzbujajoče dejstvo, da je kar 200 priporočil varuha človekovih pravic iz preteklih let še vedno neuresničenih? Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina. Foto: Bobo
Znamenito primorsko mestece Kobarid je predvsem med turistično sezono prometno zelo obremenjeno. Premikanje po gručastem mestnem jedru, kjer so nekoč švigale zgolj vespe in fički, je danes skoraj nemogoče, tako zaradi velikosti vozil kot gostega prometa. O prometnih zagatah in predvidenih rešitvah se je Damjan Zorc med drugimi pogovarjal tudi z županom Markom Matajurcem.
Novi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi je nastopil svoj mandat v dneh, ko je Slovenijo zajel prvi val epidemije covida 19. Poznavalci opozarjajo, da kriza, v kateri smo se znašli, prinaša tudi več priložnosti za korupcijo in goljufije. Kako deluje KPK v tej nenormalni normalnosti, o težavah funkcionark in funkcionarjev z navzkrižji interesov, viziji novega predsednika in tudi o čevljih njegovega predhodnika.
Kako bo delovala mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom in kakšne podatke o uporabnikih bo zbirala? Uporaba aplikacije odpira tudi vprašanja o morebitnih kršitvah pravic in o tem, kako bo vplivala na stigmatizacijo. Pogovarjali smo se z Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Spremembe Zakona o RTV Slovenija bi imele velike posledice za delovanje javnega zavoda in slovensko družbo, prav tako bi medijsko krajino močno spremenila Zakon o medijih in Zakon o Slovenski tiskovni agenciji. Zakaj vladni predlogi medijske reforme ne ponujajo dobrih rešitev, zakaj so neodvisni mediji zaradi pritiskov politike vedno bolj pomembni in kakšen status imajo javni servisi v zrelih demokracijah. Napovedane spremembe postavljamo v kontekst tako slovenske kot širše družbe in politike.
Gost oddaje bo novinar in publicist Boštjan Videmšek, ki je pred dnevi izdal novo knjigo z naslovom Plan B. V njej je skupaj s fotografom Matjažem Krivicem strnil tri leta novinarskega raziskovanja in spremljanja pionirjev boja s podnebno krizo - od Tilosa, popolnoma samooskrbnega otoka v Sredozemlju, škotskih Orkeyjskih otokov, ki izkoriščajo energijo morja, perspektivnih evropskih praks pri zajemanju ogljikovega dioksida iz ozračja, Islandije, ki se spreobrača v geotermalno silo, in številnih drugih. Spopadanje s podnebno krizo je po njegovem zelo težka naloga. Če ji ne bomo kos, lahko postane naša zadnja.
Glavna prtljaga sodobnega migranta ni kovček, ampak pametni telefon. foto: Srdjan Živulović/Bobo
Rudnik živega srebra Idrija je bil 500 let vir zaslužka in gonilo razvoja Idrije. Proizvodnja je bila dokončno ustavljena leta 1995, rudnik kot podjetje pa je bilo likvidirano leta 2017. A zgodba o minulem gospodarskem uspehu in zdajšnji UNESCO tehniški dediščini ima tudi temo plat - škodljive učinke živega srebra na okolje in zdravje ljudi. A bolj kot živo srebro bi moral Idrijčane skrbeti radon.
Vadišče Poček je občutljivo kraško območje brez samočistilnih sposobnosti, večina voda s poligona, ki s seboj nosi zdravju škodljiva onesnažila, pa se steka naravnost proti vodnemu zajetju Malni. Krasoslovci enakovrednega vodnega vira ne morejo najti, zato so občani še toliko bolj zaskrbljeni. Svojo voljo po zaprtju so med drugim izrazili na referendumu pred 20 leti, 17.000 ljudi pa se je pod peticijo »Za Pivško kotlino brez streljanja« podpisalo leta 2011, ko je država začela pripravljati Državni prostorski načrt, ki bi na območju, le streljaj oddaljenem od prvih naselij, zakoličil 12.500 hektarov veliko vadišče. Akt so sprejeli, vendar ga je Ustavno sodišče pred dobrima dvema letoma razveljavilo, saj pripravljalcem ni uspelo dokazati, da vojaška dejavnost na Počku ne škoduje zajetju. Postojnčani bitko za vodo – pravica do nje je vpisana celo v ustavo, bijejo še danes.
Mednarodna raziskava, izvedena v 117 državah, Odkriti proračun 2019 ocenjuje vidike preglednosti proračuna, sodelovanja javnosti in nadzora nad proračunom. Slovenija je pri sodelovanju javnosti pri odločanju o javnih financah zbrala 11 od 100 možnih točk. Svetovno povprečje je 14, povprečje držav OECD pa 27. Več o pomenu sodelovanja javnosti pri oblikovanju proračuna z raziskovalko Ajdo Pistotnik in predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom.
Vito Flaker poudarja, da skupnostna oskrba zagotavlja večjo varnost v primeru epidemij, in izpostavlja, da se nobena dosedanja vlada, vključno s sedanjo, nikoli ni zares lotila dezinstitucionalizacije in uvajanja dolgotrajne oskrbe, ki bi lahko v pomembnem deležu na kvaliteten način nadomestila institucionalno varstvo. Ljudje so doma bolj suvereni kot v institucijah.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V Gorenju so napovedali odpuščanja. Kaj pravijo delavci, sindikalisti, na zavodu za zaposlovanje, v mestu?
Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. V začetku meseca je Urad vlade za komuniciranje nevladnim organizacijam, ki so bile izbrane na razpisu UKOM 2020, v podpis poslal aneks, s katerim bi zaradi epidemije prostovoljno odstopili od pogodbe. Dopise o preusmeritvi programov za boj proti COVID-19 je razvojnim nevladnim organizacijam pošiljalo ministrstvo za zunanje zadeve. Nevladne organizacije te poteze prepoznavajo kot signal, ki jih spominja na dogajanje na Madžarskem.
V oddaji iz serije Okolje ne pozablja smo potegnili črto pod prve štiri oddaje, torej onesnaženost Celja, Bele krajine, Mežice in Anhovega. Da ne bi pozabili. Izpostavili smo tudi, da to še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, pa tudi, da Slovenija še vedno nima niti evidence teh območij.
Po proizvodnji azbesta danes v Anhovem sosežigajo odpadke. Prelomljene obljube, dvom o meritvah, smrad, predvsem pa težke bolezni se že kažejo tudi v izseljevanju mladih.
V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja opozorjamo na onesnaženost s svincem v Mežiški dolini. Svinec med drugim vpliva na živčni sistem in niža inteligenčni kvocient. Onesnaževanje s svincem se še kar nadaljuje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V oddaji iz serije Okolje ne pozablja tokrat o problemu PCB-ja v Beli krajini. Dušan Plut, ki je v osemdesetih razkril izjemno presežene vrednosti enega najbolj škodljivih organskih onesnaževal v reki Krupi, je prepričan, bi temu problemu morali namenjati bistveno večjo pozornost. PCB se razgrajuje zelo počasi, vendar se s tem problemom v Beli krajini danes sistematično ne ukvarja nihče. Gre za nekakšen tabu.
Neveljaven email naslov