Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, so na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potreb izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je organizacija prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh ustrezna, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.
Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, sta na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potrebščin izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je ustrezno organiziranje prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.
“Največ težav je v Brežicah in Dobovi. Opozarjali smo na to, da nas Hrvaška ni obveščala, kdaj pridejo migranti in koliko jih je. Nemogoče je v eni uri urediti oskrbo dveh tisoč migrantov.” – Nataša Pirc Musar
“Trudimo se, da ljudi iz sprejemnih centrov čim prej pripeljemo v nastanitvene centre. Tam dobijo tudi topel obrok.” Vendar na mejah v sprejemnih centrih še vedno vladajo izredne razmere – ali je dovolj prostovoljcev? Rdeči križ ne zavrača prostovoljcev, imajo tudi kontaktno točko, kjer prostovoljce zbirajo in jih skušajo razvrstiti. “Rdeči križ vsem prostovoljcem, ki so brezposelni in se javijo, svetuje, naj se zaposlijo za določen čas. Država omogoča dodatno zaposlovanje.”
Temperature se nižajo, vse več je prehladov, ozeblin, bolnih. Nujna pomoč, ki jo izvajajo zdravniki, je res nujna. Rdeči križ in ekipe pomoči oskrbijo 1500 migrantov na dan in tako razbremenijo številne okoliške zdravstvene domove. Organizacija je pri tem ključna, opozarja Nataša Pirc Musar.
“Ne želimo si, da bi kdo na slovenskih tleh umrl, toda če stvari ne bodo organizirane, bodo prvi umirali prav otroci.”
Poklicali smo tuje prostovoljce v Brežice, ki so se poimenovali kot Mednarodna pomoč beguncem v Sloveniji. Oglasila se nam je Aurelia Fisher iz Švice – ena od štirih, ki so osnovali skupino prostovoljcev.
“Nekaterim je težko razložiti, da morajo ravnati premišljeno, da so na terenu vzpostavljeni določeni sistemi in oblast ter da ne morejo ničesar delati na lastno pest. Veliko težav nastane tudi zaradi pomanjkanja informacij, zato poskušamo ravnati zelo previdno, ko se začne kakšna panika.”
Direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon pravi, da se sprejemni in namestitveni centri med seboj zelo razlikujejo. Sama je kot prostovoljka v petek pomagala v Brežicah. Tako tudi predlaga, da bi se hrana lahko delila na več in ne samo na dveh točkah, da bi ljudje lažje prišli do živil. Opaža pa tudi druge stvari, ki bi jih lahko izboljšali.
“Veliko pomoči prihaja samoorganizirano. Organizirajo se lokalne skupnosti, prihaja veliko tujih prostovoljcev, ki imajo mobilne kuhinje, nekatere kapacitete in zaloge, ki bi jih lahko razdelili. Tega seveda ni mogoče primerjati s tem, kar lahko naredijo Rdeči križ in druge humanitarne organizacije, ki imajo obroke pripravljene za več tisoč ljudi, imajo pa te skupine vseeno obroke za več sto ljudi. Žal pa se dogaja, da jih zavračajo, da se jim prepovedujejo dostop, da ne sprejemajo pomoči, namesto da bi malo več energije in časa vložili v koordinacijo. Morda bi se dalo določiti skupino desetih koordinatorjev, ki bi skrbeli samo za to, kako vključiti to pomoč, ki prihaja nenapovedano.”
Dr. Kogovšek Šalamon še poziva, da se oskrbi da prednost pred registracijo. “Registracija ne sme biti pogoj za to, da nekdo po 12 urah čakanja šele pride do prvih čevljev. Bližajo se noči, ko bodo stopinje pod ničlo, in ljudje bodo začeli umirati. To je nesprejemljivo, najprej mora biti življenje in potem registracija.”
Na Mirovnem inštitutu vidijo tudi več prostora za predloge, ki morda niso uresničljivi v tistem trenutku, “ampak mora obstajati način, kako se jih usmeri, kako se sistem nenehno izboljšuje. Ne bi želela zveneti enostransko, sistem se tudi nenehno izboljšuje.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, so na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potreb izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je organizacija prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh ustrezna, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.
Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, sta na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potrebščin izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je ustrezno organiziranje prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.
“Največ težav je v Brežicah in Dobovi. Opozarjali smo na to, da nas Hrvaška ni obveščala, kdaj pridejo migranti in koliko jih je. Nemogoče je v eni uri urediti oskrbo dveh tisoč migrantov.” – Nataša Pirc Musar
“Trudimo se, da ljudi iz sprejemnih centrov čim prej pripeljemo v nastanitvene centre. Tam dobijo tudi topel obrok.” Vendar na mejah v sprejemnih centrih še vedno vladajo izredne razmere – ali je dovolj prostovoljcev? Rdeči križ ne zavrača prostovoljcev, imajo tudi kontaktno točko, kjer prostovoljce zbirajo in jih skušajo razvrstiti. “Rdeči križ vsem prostovoljcem, ki so brezposelni in se javijo, svetuje, naj se zaposlijo za določen čas. Država omogoča dodatno zaposlovanje.”
Temperature se nižajo, vse več je prehladov, ozeblin, bolnih. Nujna pomoč, ki jo izvajajo zdravniki, je res nujna. Rdeči križ in ekipe pomoči oskrbijo 1500 migrantov na dan in tako razbremenijo številne okoliške zdravstvene domove. Organizacija je pri tem ključna, opozarja Nataša Pirc Musar.
“Ne želimo si, da bi kdo na slovenskih tleh umrl, toda če stvari ne bodo organizirane, bodo prvi umirali prav otroci.”
Poklicali smo tuje prostovoljce v Brežice, ki so se poimenovali kot Mednarodna pomoč beguncem v Sloveniji. Oglasila se nam je Aurelia Fisher iz Švice – ena od štirih, ki so osnovali skupino prostovoljcev.
“Nekaterim je težko razložiti, da morajo ravnati premišljeno, da so na terenu vzpostavljeni določeni sistemi in oblast ter da ne morejo ničesar delati na lastno pest. Veliko težav nastane tudi zaradi pomanjkanja informacij, zato poskušamo ravnati zelo previdno, ko se začne kakšna panika.”
Direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon pravi, da se sprejemni in namestitveni centri med seboj zelo razlikujejo. Sama je kot prostovoljka v petek pomagala v Brežicah. Tako tudi predlaga, da bi se hrana lahko delila na več in ne samo na dveh točkah, da bi ljudje lažje prišli do živil. Opaža pa tudi druge stvari, ki bi jih lahko izboljšali.
“Veliko pomoči prihaja samoorganizirano. Organizirajo se lokalne skupnosti, prihaja veliko tujih prostovoljcev, ki imajo mobilne kuhinje, nekatere kapacitete in zaloge, ki bi jih lahko razdelili. Tega seveda ni mogoče primerjati s tem, kar lahko naredijo Rdeči križ in druge humanitarne organizacije, ki imajo obroke pripravljene za več tisoč ljudi, imajo pa te skupine vseeno obroke za več sto ljudi. Žal pa se dogaja, da jih zavračajo, da se jim prepovedujejo dostop, da ne sprejemajo pomoči, namesto da bi malo več energije in časa vložili v koordinacijo. Morda bi se dalo določiti skupino desetih koordinatorjev, ki bi skrbeli samo za to, kako vključiti to pomoč, ki prihaja nenapovedano.”
Dr. Kogovšek Šalamon še poziva, da se oskrbi da prednost pred registracijo. “Registracija ne sme biti pogoj za to, da nekdo po 12 urah čakanja šele pride do prvih čevljev. Bližajo se noči, ko bodo stopinje pod ničlo, in ljudje bodo začeli umirati. To je nesprejemljivo, najprej mora biti življenje in potem registracija.”
Na Mirovnem inštitutu vidijo tudi več prostora za predloge, ki morda niso uresničljivi v tistem trenutku, “ampak mora obstajati način, kako se jih usmeri, kako se sistem nenehno izboljšuje. Ne bi želela zveneti enostransko, sistem se tudi nenehno izboljšuje.”
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.
Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.
Od odpisa dolgov do novega sistema izvršb v letu 2015 Primeri kažejo, da civilna družba rešuje res velikanske življenjske stiske namesto socialnega sistema, ki je kljub neštetim opozorilom strokovnjakov in medijev še zmeraj zbirokratiziran
Med čebelarji se najmanj že desetletje javno šepeta o uporabi in prodaji spornih, neregistriranih zdravil za zatiranje varoje pri čebelah; najnovejše razkritje o zdravju nevarnih kemikalijah v slovenskem medu in še zlasti satju pa je vrglo slabo luč na celotno slovensko čebelarstvo dejavnost. Kako varen je slovenski med, kako poučeni so čebelarji in zakaj je uspelo dvomljivemu trgovcu kar deset let izigravati inšpektorje, smo raziskovali v oddaji Kje pa vas čevelj žuli?
To nedeljo bomo spet šli na referendum. Že drugič bomo odločali o izenačitvi pravic istospolnih in raznospolnih parov, tokrat po novih pravilih. Cena, ki jo bomo plačali, ni le tri milijone evrov, ampak tudi porast sovražnega govora. Prvič se je zgodilo, da je morala javna RTV nastop enega izmed organizatorjev kampanje prekrivati s piski. O tem bosta govorila Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev, ter Dušan Vučko, direktor državne volilne komisije.
Vse večji del nakupov potrošniki opravijo v spletnih trgovinah. Te omogočajo enostavno poslovanje, personalizirano izkušnjo in mnogokrat tudi nižje cene, a ob morebitnih težavah z blagom lahko kupec zaide tudi v zapletene postopke uveljavljanja garancije ali vračila kupnine. Tržni inšpektorat je v zadnjem letu opravil poostren nadzor nad 80 slovenskimi spletnimi trgovinami in skoraj v vseh primerih so odkrili nepravilnosti. Katerih pasti se je treba izogibati pri poslovanju s tujimi spletnimi trgovinami, kako zakonodaja ščiti potrošnike in na katere institucije se ti lahko obrnejo v težavah?
Delilniki toplote so lastnike stanovanj v večstanovanjskih stavbah ob vgradnji v povprečju stali približno 160 evrov. Dobra tretjina vprašanih v nedavni raziskavi o energetski učinkovitosti Slovenije zdaj plačuje nižje stroške ogrevanja kot prej, skoraj 20 odstotkov jih plačuje več. Delež teh so želeli na Ministrstvu za infrastrukturo zmanjšati s sprejetjem novega pravilnika o delitvi stroškov, ki je začel veljati prejšnji mesec. Kritik je veliko, številni menijo, da pravilnik stanovalce namesto k varčevanju spodbuja k pretiranemu gretju. V primeru, da pri večini stanovalcev delilniki pokažejo manj kot 40 odstotkov povprečja porabljene energije v stavbi, se namreč domneva, da podatkov ni, in tako vsi stanovalci ogrevanje plačajo po kvadraturi.
Krajani Škofljice in Lavrice so nad predlagano gradnjo štiripasovnice na Dolenjski cesti ogorčeni, saj da bo grobo posegla v njihov življenjski prostor. A o tripasovnici ali obvoznici lahko zgolj sanjajo.
Nedvomno prinaša elektronska oblika receptov za zdravila številne prednosti pred dosedanjo, papirnato. Vendar pa se je kljub dolgoletnim pripravam in prehodnem roku ob uvedbi zatikalo tako v lekarnah kot v zdravniških ordinacijah. Kaj je šlo narobe in kako je sistem pripravljen na skorajšnjo vključitev bolnišnic in uvedbo elektronskih napotnic, izvidov in druge oblike komunikacije v zdravstvu?
V Kranju je moralo svoja vrata zapreti še eno samoniklo kulturno prizorišče. Štiri leta delujoči Trainstation Squat, kjer so na leto izvedli približno 140 dogodkov, ni izpolnjeval inšpekcijskih pogojev. Največje mesto na Gorenjskem, kjer je mladinsko organiziranje podpovprečno razvito, tako spet nima nekomercialnega ali alternativnega prizorišča. Kaj to pomeni za kulturno sceno v Kranju in kakšne so mogoče rešitve za pisano stavbo ob železniški postaji?
Vaščani zgornjega dela vasi Brezovica v občini Metlika imajo velike težave s cesto, ki pelje do njihovih hiš in večkrat prečka državno mejo. Nekaj sto metrov namreč poteka po slovenskem ozemlju pa spet po hrvaškem pa spet slovenskem?
Dolgo pričakovan projekt odpisa dolgov socialno najšibkejšim dober teden pred iztekom kaže na nepričakovano pičel odziv. So bila res kriva le previsoka pričakovanja, ali pa zakonska podlaga ni zaznala bistva problemov in so zato brez možnosti za odpis ostali tudi tisti, ki ga najbolj potrebujejo? Kaj je šlo narobe in ali je v zadnjih dneh pred iztekom mogoče še kaj popraviti?
Po veljavni uredbi bodo obvezani vsi, ki nimajo svojih objektov-hiš priključenih na javno kanalizacijsko omrežje, do 31. decembra 2017 na lastne stroške zgraditi svoje čistilne naprave. Takšna naprava stane nekaj tisoč evrov. Sedaj so svoj lonček primaknila še nekatera komunalna podjetja, saj lastnike takšnih objektov silijo k podpisu pogodbe o pregledu in odvozu odpadnih voda, čeprav zakon tega ne predvideva.
Lastnike hiš v bližini ponora Jačka v središču Logatca, kamor se stekajo prečiščene odplake iz tamkajšnje posodobljene in razširjene komunalne čistilne naprave, razburjajo večkratni pojavi snovi različnih barv, ki s temi vodami ponikajo v kraško podzemlje. Moti jih tudi hrup, ki ga povzroča naprava, na občini pa zagotavljajo, da bo ta po zaključku poskusnega obratovanja delovala povsem nemoteče.
Preventivne preglede za otroke in mladostnike iz Selške in Poljanske doline bodo do nadaljnjega opravljali pediatri v škofjeloškem zdravstvenem domu. Strokovni kolegij za pediatrijo je namreč ocenil, da četudi obnovljeni, prostori zdravstvenih domov niso ustrezni.
Neveljaven email naslov