Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, so na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potreb izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je organizacija prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh ustrezna, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.
Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, sta na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potrebščin izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je ustrezno organiziranje prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.
“Največ težav je v Brežicah in Dobovi. Opozarjali smo na to, da nas Hrvaška ni obveščala, kdaj pridejo migranti in koliko jih je. Nemogoče je v eni uri urediti oskrbo dveh tisoč migrantov.” – Nataša Pirc Musar
“Trudimo se, da ljudi iz sprejemnih centrov čim prej pripeljemo v nastanitvene centre. Tam dobijo tudi topel obrok.” Vendar na mejah v sprejemnih centrih še vedno vladajo izredne razmere – ali je dovolj prostovoljcev? Rdeči križ ne zavrača prostovoljcev, imajo tudi kontaktno točko, kjer prostovoljce zbirajo in jih skušajo razvrstiti. “Rdeči križ vsem prostovoljcem, ki so brezposelni in se javijo, svetuje, naj se zaposlijo za določen čas. Država omogoča dodatno zaposlovanje.”
Temperature se nižajo, vse več je prehladov, ozeblin, bolnih. Nujna pomoč, ki jo izvajajo zdravniki, je res nujna. Rdeči križ in ekipe pomoči oskrbijo 1500 migrantov na dan in tako razbremenijo številne okoliške zdravstvene domove. Organizacija je pri tem ključna, opozarja Nataša Pirc Musar.
“Ne želimo si, da bi kdo na slovenskih tleh umrl, toda če stvari ne bodo organizirane, bodo prvi umirali prav otroci.”
Poklicali smo tuje prostovoljce v Brežice, ki so se poimenovali kot Mednarodna pomoč beguncem v Sloveniji. Oglasila se nam je Aurelia Fisher iz Švice – ena od štirih, ki so osnovali skupino prostovoljcev.
“Nekaterim je težko razložiti, da morajo ravnati premišljeno, da so na terenu vzpostavljeni določeni sistemi in oblast ter da ne morejo ničesar delati na lastno pest. Veliko težav nastane tudi zaradi pomanjkanja informacij, zato poskušamo ravnati zelo previdno, ko se začne kakšna panika.”
Direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon pravi, da se sprejemni in namestitveni centri med seboj zelo razlikujejo. Sama je kot prostovoljka v petek pomagala v Brežicah. Tako tudi predlaga, da bi se hrana lahko delila na več in ne samo na dveh točkah, da bi ljudje lažje prišli do živil. Opaža pa tudi druge stvari, ki bi jih lahko izboljšali.
“Veliko pomoči prihaja samoorganizirano. Organizirajo se lokalne skupnosti, prihaja veliko tujih prostovoljcev, ki imajo mobilne kuhinje, nekatere kapacitete in zaloge, ki bi jih lahko razdelili. Tega seveda ni mogoče primerjati s tem, kar lahko naredijo Rdeči križ in druge humanitarne organizacije, ki imajo obroke pripravljene za več tisoč ljudi, imajo pa te skupine vseeno obroke za več sto ljudi. Žal pa se dogaja, da jih zavračajo, da se jim prepovedujejo dostop, da ne sprejemajo pomoči, namesto da bi malo več energije in časa vložili v koordinacijo. Morda bi se dalo določiti skupino desetih koordinatorjev, ki bi skrbeli samo za to, kako vključiti to pomoč, ki prihaja nenapovedano.”
Dr. Kogovšek Šalamon še poziva, da se oskrbi da prednost pred registracijo. “Registracija ne sme biti pogoj za to, da nekdo po 12 urah čakanja šele pride do prvih čevljev. Bližajo se noči, ko bodo stopinje pod ničlo, in ljudje bodo začeli umirati. To je nesprejemljivo, najprej mora biti življenje in potem registracija.”
Na Mirovnem inštitutu vidijo tudi več prostora za predloge, ki morda niso uresničljivi v tistem trenutku, “ampak mora obstajati način, kako se jih usmeri, kako se sistem nenehno izboljšuje. Ne bi želela zveneti enostransko, sistem se tudi nenehno izboljšuje.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, so na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potreb izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je organizacija prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh ustrezna, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.
Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, sta na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potrebščin izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je ustrezno organiziranje prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.
“Največ težav je v Brežicah in Dobovi. Opozarjali smo na to, da nas Hrvaška ni obveščala, kdaj pridejo migranti in koliko jih je. Nemogoče je v eni uri urediti oskrbo dveh tisoč migrantov.” – Nataša Pirc Musar
“Trudimo se, da ljudi iz sprejemnih centrov čim prej pripeljemo v nastanitvene centre. Tam dobijo tudi topel obrok.” Vendar na mejah v sprejemnih centrih še vedno vladajo izredne razmere – ali je dovolj prostovoljcev? Rdeči križ ne zavrača prostovoljcev, imajo tudi kontaktno točko, kjer prostovoljce zbirajo in jih skušajo razvrstiti. “Rdeči križ vsem prostovoljcem, ki so brezposelni in se javijo, svetuje, naj se zaposlijo za določen čas. Država omogoča dodatno zaposlovanje.”
Temperature se nižajo, vse več je prehladov, ozeblin, bolnih. Nujna pomoč, ki jo izvajajo zdravniki, je res nujna. Rdeči križ in ekipe pomoči oskrbijo 1500 migrantov na dan in tako razbremenijo številne okoliške zdravstvene domove. Organizacija je pri tem ključna, opozarja Nataša Pirc Musar.
“Ne želimo si, da bi kdo na slovenskih tleh umrl, toda če stvari ne bodo organizirane, bodo prvi umirali prav otroci.”
Poklicali smo tuje prostovoljce v Brežice, ki so se poimenovali kot Mednarodna pomoč beguncem v Sloveniji. Oglasila se nam je Aurelia Fisher iz Švice – ena od štirih, ki so osnovali skupino prostovoljcev.
“Nekaterim je težko razložiti, da morajo ravnati premišljeno, da so na terenu vzpostavljeni določeni sistemi in oblast ter da ne morejo ničesar delati na lastno pest. Veliko težav nastane tudi zaradi pomanjkanja informacij, zato poskušamo ravnati zelo previdno, ko se začne kakšna panika.”
Direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon pravi, da se sprejemni in namestitveni centri med seboj zelo razlikujejo. Sama je kot prostovoljka v petek pomagala v Brežicah. Tako tudi predlaga, da bi se hrana lahko delila na več in ne samo na dveh točkah, da bi ljudje lažje prišli do živil. Opaža pa tudi druge stvari, ki bi jih lahko izboljšali.
“Veliko pomoči prihaja samoorganizirano. Organizirajo se lokalne skupnosti, prihaja veliko tujih prostovoljcev, ki imajo mobilne kuhinje, nekatere kapacitete in zaloge, ki bi jih lahko razdelili. Tega seveda ni mogoče primerjati s tem, kar lahko naredijo Rdeči križ in druge humanitarne organizacije, ki imajo obroke pripravljene za več tisoč ljudi, imajo pa te skupine vseeno obroke za več sto ljudi. Žal pa se dogaja, da jih zavračajo, da se jim prepovedujejo dostop, da ne sprejemajo pomoči, namesto da bi malo več energije in časa vložili v koordinacijo. Morda bi se dalo določiti skupino desetih koordinatorjev, ki bi skrbeli samo za to, kako vključiti to pomoč, ki prihaja nenapovedano.”
Dr. Kogovšek Šalamon še poziva, da se oskrbi da prednost pred registracijo. “Registracija ne sme biti pogoj za to, da nekdo po 12 urah čakanja šele pride do prvih čevljev. Bližajo se noči, ko bodo stopinje pod ničlo, in ljudje bodo začeli umirati. To je nesprejemljivo, najprej mora biti življenje in potem registracija.”
Na Mirovnem inštitutu vidijo tudi več prostora za predloge, ki morda niso uresničljivi v tistem trenutku, “ampak mora obstajati način, kako se jih usmeri, kako se sistem nenehno izboljšuje. Ne bi želela zveneti enostransko, sistem se tudi nenehno izboljšuje.”
Jana Vidic ugotavlja, kakšen epilog so doživeli tisti, ki so se pred nasiljem zatekli v varno hišo.
Jana Vidic ugotavlja, kakšen epilog so doživeli tisti, ki so se pred nasiljem zatekli v varno hišo.
Preverjamo, kaj se dogaja v invalidskem podjetju Želva. Ena od invalidk je bila v Želvi kar 9 let na rehabilitaciji. V tem času ni pridobila niti leta delovne dobe. Ima pa zato vodstvo podjetja veliko razlogov za skrivanje. Poslovne nepravilnosti, prirejanje ocen invalidov, bianko odpovedi, kadrovske čistke, večkrat preplačane investicije ... Zemljišče, ki je po oceni GURS-a vredno približno 400€, je invalidsko podjetje Želva od svojega nadzornika kupilo za 80.000€. Kaj še se skriva pod trdnim oklepom Želve?
Svetovalni servis o energetskih izkaznicah. Simona Habič z gostoma Marjano Šijanec Zavrl iz Gradbenega inštituta ZRMK ter Dejanom Papežom, direktorjemZbornice za poslovanje z nepremičninami na Gospodarski zbornici Slovenije
Krajanom Kostanjevice na Krasu je zaradi strelišča, ki si ga je Strelsko društvo “Zdenko Žnidarčič” iz Šempetra pri Gorici pred štirimi leti uredilo v nekdanjem vojaškem vadbenem centru na robu vasi, dokončno prekipelo.
Krajanom Kostanjevice na Krasu je zaradi strelišča, ki si ga je Strelsko društvo “Zdenko Žnidarčič” iz Šempetra pri Gorici pred štirimi leti uredilo v nekdanjem vojaškem vadbenem centru na robu vasi, dokončno prekipelo.
V restavracijah Marche ob slovenskih avtocestah danes stranišča čistijo bolgarski delavci. Do septembra so se za prispevke uporabnikom tam zahvaljevali invalidi. V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste slišali zgodbo invalida, ki je na stranišču na avtocestnem počivališču za podjetje Medvedek moral delati tudi do 16 ur. Na “rehabilitacijo” ga je sprejel Janez Drobnič, nekdanji minister za delo, direktor podjetja Sandi Grubelič mlajši pa vse obtožbe glede izkoriščanja invalidov vali na naročnika.
Gradnja 5 kilometrske kolesarske steze od Brezovice do Vrhnike bo stala 4 milijone evrov. Pričakovali bi, da bo kolesarska steza ustrezala evropskim standardom, a so člani Slovenske kolesarske mreže med ogledom gradbišča ugotovili,da bodoča kolesarska steza niti slučajno ne ustreza sodobnim načrtovalskim smernicam.
Pred dvema tednoma smo objavili zgodbo podjetnika Branka Vodiška, ki je posle s hlodovino in lesom sklepal z mnogimi fizičnimi in pravnimi osebami in celo z eno od slovenskih občin. Kljub drugačnim dogovorom, je pogosto v gozdovih naredil golosek, lastnikom pa za to plačal zelo malo ali še raje nič. Po objavljenem prispevku so se v naše uredništvo vsuli klici poslušalcev iz vse Slovenije, ki imajo z Vodiškom prav tako slabe izkušnje.
Po podatkih Statističnega urada republike Slovenije v tem hipu pod pragom revščine pri nas živi vsaj 55.000 otrok in mladostnikov. Pri projektu Botrstvo pa opozarjajo, da je treba problem urediti sistemsko in čim prej. Nekaj predlogov sistemskih rešitev, ki bi lahko zelo hitro in znatno olajšale stiske družin s socialnega dna, predstavlja Nina Zidar Klemenčič, nosilka projekta Brezplačna pravna pomoč.
Tokrat delimo zgodbo sodobnega “podjetnika”, ki je v Loški dolini ogoljufal kar nekaj kmetov in tudi občino. S svojim gozdarskim podjetjem, prijavljenim v odmaknjeni vasi na območju Velikih Lašč, je podiral in odvažal les, plačal pa nič.
Preverjamo hrup pri delu stečajne upraviteljice, ki je del nepremičnin propadlega celjskega gostinca oddala v najem in se soočila z zahtevo, da stare dolgove poravna nova najemnica. Gre za spoštovanje stečajne zakonodaje ali namerno izsiljevanje?
Sistemi drugih držav prepoznajo precej manj nadarjenih učencev. Smo res tako izredni, ali pa v strahu, da ne bi koga izpustili, skušamo zajeti preveliko populacijo in potem pogosto premalo učinkovito delamo s tistimi, ki imajo zares izredne talente? Zakaj kljub temu nekateri nadarjeni še vedno izpadejo? Je prepoznavanje nadarjenosti odvisno tudi od socialnih razmer, v katerih otrok odrašča? Zakaj se nadarjeni učenci pogosto dolgočasijo pri pouku? Lahko gre delo z nadarjenimi z roko v roki z delom z učenci z učnimi težavami?
Sprašujemo, kakšna so merila in kriteriji, predvsem pa, kateri dokumenti so potrebni, da se postopek vrednotenja in priznavanja uspešno konča.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli opozarjamo na slabosti kurjave z mokrim lesom - ne gre namreč zgolj za onesnaževanje okolja, ampak tudi za resno zdravstveno grožnjo.
Pri servisnih storitvah moramo biti potrošniki zelo previdni, saj nam serviserji kaj hitro zaračunajo dela ali zamenjajo del, za katerega se nismo dogovorili. In če se to zgodi in računa ne želite poravnati, lahko serviser zadrži popravljeno stvar.
Vsako leto konec septembra Ministrstvo za kmetijstvo in okolje objavipravilnik o odvzemu rjavega medveda in volka iz narave. Letos so pritiski lokalnih skupnosti, tudi zaradi bližajočih se lokalnih volitev, precej močni, a se za zdaj usklajeno in predvideno število ne razlikuje kaj dosti od številk prejšnja leta. Govorili bomo o težavah, s katerimi se soočajo prebivalci, ki sobivajo z medvedi in volkovi, ter utemeljitve pristojnih služb in zavodov, ki skrbijo po eni strani za ohranjanje velikih zveri v Sloveniji, po drugi strani pa v imenu varnega sobivanja uravnavajo njihovo populacijo v naravi.
V oddaji "Kje pa vas čevelj žuli?" se sprašujemo, zakaj so moški, ki imajo spolne odnose z drugimi moškimi še vedno absolutno izključeni iz sistema krvodajalstva, kljub dobro razviti tehnologiji za odkrivanje spolno prenosljivih bolezni, predvsem virusa HIV. Je ukrep diskriminatoren ali nujen za zaščito prejemnikov krvi?
Slovenija bo obstoječi analogni komunikacijski sistem na železniškem omrežju nadomestila z globalnim mobilnim radijskim sistemom. Pri tem bo kar 100 milijonov oziroma 85 odstotkov naložbe prispevala Evropska unija. Tako imenovani GSM-R sistem naj bi med drugim povečal varnost in infrastrukturno zmogljivost, manj bo motenj in zamud vlakov, del tovora se bo preusmeril s cest na železnice. Na celotnem 1.200 kilometrov dolgem železniškem omrežju glavnih in regionalnih prog bodo med drugim izvedli optično kabliranje, zgradili 110 repetitorjev in – če preidemo k bistvu problema – približno 250 baznih postaj. Prebivalce v njihovi bližini je strah, da bodo do 30 metrov visoki stolpi negativno vplivali na njihovo zdravje, še posebej jih moti, ker jih pred postavitvijo nihče ni nič vprašal.
V Vrtojbi na Goriškem samevata in propadata večji, malodane dokončani stavbi. V eni naj bi zaživel dom upokojencev, v drugi so predvidena varovana oziroma oskrbovana stanovanja. A obe ostajata prazni, ujeti v goščo podivjane trave, grmičevja, alergene ambrozije in nesoglasij med partnerjema – občino in zasebnim podjetjem, ki sta skupaj zastavila graditev Socialnega centra Vrtojba. Z velikim bančnim posojilom so stavbi sicer zgradili, a se projekt zaradi številnih težav in nesoglasij že štiri leta ne premakne z mrtve točke. Zakaj, preverja Valter Pregelj.
Neveljaven email naslov