Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Globalne teroristične grožnje vse bolj zaostrujejo varnostne ukrepe, še posebej na izpostavljenih kritičnih točkah, kot so letališča. Ob tem pa zaposleni v varnostni službi na Aerodromu Ljubljana izgorevajo zaradi vse bolj zahtevnih delovnih pogojev, odnosa nadrejenih in nadur. Zagotovljenih nimajo niti dovolj delovnih uniform, motivacijo pa jim zbija tudi plača, s katero ne vedo, kako naj se prebijejo skozi mesec.
Globalne teroristične grožnje vse bolj zaostrujejo varnostne ukrepe, še posebej na izpostavljenih kritičnih točkah, kot so letališča. Leta 2006 je varovanje Aerodroma Ljubljana od policije prevzela zasebna varnostna služba. S tem se je spremenil tudi sistem plačevanja, plačnik je postalo letališče, varnostna družba pa se je prilagodila trgu.
Zaposleni v družbi G4S na Aerodromu Ljubljana opisujejo vse bolj zahtevne delovne pogoje. Zagotovljenih nimajo niti dovolj delovnih uniform, motivacijo pa jim zbija tudi plača, s katero ne vedo, kako naj se prebijejo skozi mesec.
“Če nisi odsoten več kot pet dni zaradi bolniške ali dopusta, ti direktor da še dodatnih 50 evrov plače in potem dosežeš 600 neto.”
Plačilni listi G4S – januar 2016
Kot pravijo zaposleni, skoraj nikoli ne dela celotna ekipa, ker je premalo ljudi.V primerjavi z varnostniki na drugih delovnih mestih so nadpovprečno veliko časa na bolniški. “Aprila sem opravil 32 nadur.”
“Ko sem nadrejenega vprašal, zakaj moram narediti toliko nadur in zakaj sem razporejen tudi na druga delovna mesta, ne samo na svojega, sem dobil odgovor, da bom naredil toliko ur, kot mi jih je pisal, če mi pa kaj ni prav, pa lahko dam odpoved.”
Čeprav vodstvo G4S zanika, da bi na kontrolni točki morali delati po 12 ur,varnostniki trdijo prav to. “Če delaš 12 ur in potem naslednji dan ponovno 12 ur, potem bi potreboval vsaj dva dni za počitek, saj je delo stresno.”
Varnostniki ugotavljajo, da utrujenost zelo vpliva na njihovo delo. Prav tako odnos nadrejenih.
“Na prosti dan te pokličejo, če lahko čez eno uro prideš delat. Vedno rečeš ja, in ko potem enkrat rečeš ne, ker res ne moreš, ti vrže slušalko dol.”
Težave celo pri pridobivanju osnovne opreme, za delovna oblačila morajo tako čakati tudi po več mesecev.
Direktor G4S Mladen Klavora trdi, da je ljudi dovolj, in poudari, da na strokovnem nivoju zaposleni dosegajo zelo visoke rezultate.
Sekretar sindikata zasebnega varovanja Slovenije Damjan Volf poudari, da je področje zasebnega varovanja idealen ribnik za izkoriščanje delovne sile. “Tako odgovorno delo, kot ga imajo bombni tehniki na letališču, je pod vsako mejo kritike – tako glede plačila kot delovnih pogojev.”
Številni varnostniki v različnih varnostnih podjetjih se počutijo izigrani. “So na robu socialnega preživetja. K nam so prišli celo varnostniki, ki so rekli, da se jim dogaja, da jim sodelavci za hec nastavljajo orožje na obraz. Smo samo korak od tega, da pride do incidenta. Povedo tudi, da spoštujejo poklic, ampak da glave ne bodo dali na tnalo za minimalno plačo.”
Dr. Miha Dvojmoč s fakultete za varnostne vede ob tem izpostavlja pomen motivacije: “Motiviranost vsakega zaposlenega vpliva na njegovo delo in njegov odnos do dela. Če nimajo zagotovljenih niti minimalnih pogojev za življenje, se moramo vprašati, kako motivirani ljudje zagotavljajo našo varnost.”
Varnostniki so sicer prvič dobili tudi kolektivno pogodbo. Ali ta v resnici izboljšuje razmere?
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Globalne teroristične grožnje vse bolj zaostrujejo varnostne ukrepe, še posebej na izpostavljenih kritičnih točkah, kot so letališča. Ob tem pa zaposleni v varnostni službi na Aerodromu Ljubljana izgorevajo zaradi vse bolj zahtevnih delovnih pogojev, odnosa nadrejenih in nadur. Zagotovljenih nimajo niti dovolj delovnih uniform, motivacijo pa jim zbija tudi plača, s katero ne vedo, kako naj se prebijejo skozi mesec.
Globalne teroristične grožnje vse bolj zaostrujejo varnostne ukrepe, še posebej na izpostavljenih kritičnih točkah, kot so letališča. Leta 2006 je varovanje Aerodroma Ljubljana od policije prevzela zasebna varnostna služba. S tem se je spremenil tudi sistem plačevanja, plačnik je postalo letališče, varnostna družba pa se je prilagodila trgu.
Zaposleni v družbi G4S na Aerodromu Ljubljana opisujejo vse bolj zahtevne delovne pogoje. Zagotovljenih nimajo niti dovolj delovnih uniform, motivacijo pa jim zbija tudi plača, s katero ne vedo, kako naj se prebijejo skozi mesec.
“Če nisi odsoten več kot pet dni zaradi bolniške ali dopusta, ti direktor da še dodatnih 50 evrov plače in potem dosežeš 600 neto.”
Plačilni listi G4S – januar 2016
Kot pravijo zaposleni, skoraj nikoli ne dela celotna ekipa, ker je premalo ljudi.V primerjavi z varnostniki na drugih delovnih mestih so nadpovprečno veliko časa na bolniški. “Aprila sem opravil 32 nadur.”
“Ko sem nadrejenega vprašal, zakaj moram narediti toliko nadur in zakaj sem razporejen tudi na druga delovna mesta, ne samo na svojega, sem dobil odgovor, da bom naredil toliko ur, kot mi jih je pisal, če mi pa kaj ni prav, pa lahko dam odpoved.”
Čeprav vodstvo G4S zanika, da bi na kontrolni točki morali delati po 12 ur,varnostniki trdijo prav to. “Če delaš 12 ur in potem naslednji dan ponovno 12 ur, potem bi potreboval vsaj dva dni za počitek, saj je delo stresno.”
Varnostniki ugotavljajo, da utrujenost zelo vpliva na njihovo delo. Prav tako odnos nadrejenih.
“Na prosti dan te pokličejo, če lahko čez eno uro prideš delat. Vedno rečeš ja, in ko potem enkrat rečeš ne, ker res ne moreš, ti vrže slušalko dol.”
Težave celo pri pridobivanju osnovne opreme, za delovna oblačila morajo tako čakati tudi po več mesecev.
Direktor G4S Mladen Klavora trdi, da je ljudi dovolj, in poudari, da na strokovnem nivoju zaposleni dosegajo zelo visoke rezultate.
Sekretar sindikata zasebnega varovanja Slovenije Damjan Volf poudari, da je področje zasebnega varovanja idealen ribnik za izkoriščanje delovne sile. “Tako odgovorno delo, kot ga imajo bombni tehniki na letališču, je pod vsako mejo kritike – tako glede plačila kot delovnih pogojev.”
Številni varnostniki v različnih varnostnih podjetjih se počutijo izigrani. “So na robu socialnega preživetja. K nam so prišli celo varnostniki, ki so rekli, da se jim dogaja, da jim sodelavci za hec nastavljajo orožje na obraz. Smo samo korak od tega, da pride do incidenta. Povedo tudi, da spoštujejo poklic, ampak da glave ne bodo dali na tnalo za minimalno plačo.”
Dr. Miha Dvojmoč s fakultete za varnostne vede ob tem izpostavlja pomen motivacije: “Motiviranost vsakega zaposlenega vpliva na njegovo delo in njegov odnos do dela. Če nimajo zagotovljenih niti minimalnih pogojev za življenje, se moramo vprašati, kako motivirani ljudje zagotavljajo našo varnost.”
Varnostniki so sicer prvič dobili tudi kolektivno pogodbo. Ali ta v resnici izboljšuje razmere?
"Novinarstvo je v krizi" je besedna zveza, ki je praktično navzoča ves čas. Zato si bomo zastavili dve temeljni vprašanji novinarstva: Kaj se dogaja? In kaj to pomeni? Predvsem pa: kako to, kar se dogaja, vpliva na razvoj družbe. Kam nas torej kot družbo lahko pripelje nova predlagana zakonodaja v Sloveniji? Sogovornika: Sonja Merljak Zdovc, odgovorna urednica spletnega časopisa Časoris, in izr. prof. Peter Sekloča, Fakulteta za humanistične vede Univerze na Primorskem Foto: Bobo
Kaj govori skrb vzbujajoče dejstvo, da je kar 200 priporočil varuha človekovih pravic iz preteklih let še vedno neuresničenih? Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina. Foto: Bobo
Znamenito primorsko mestece Kobarid je predvsem med turistično sezono prometno zelo obremenjeno. Premikanje po gručastem mestnem jedru, kjer so nekoč švigale zgolj vespe in fički, je danes skoraj nemogoče, tako zaradi velikosti vozil kot gostega prometa. O prometnih zagatah in predvidenih rešitvah se je Damjan Zorc med drugimi pogovarjal tudi z županom Markom Matajurcem.
Novi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi je nastopil svoj mandat v dneh, ko je Slovenijo zajel prvi val epidemije covida 19. Poznavalci opozarjajo, da kriza, v kateri smo se znašli, prinaša tudi več priložnosti za korupcijo in goljufije. Kako deluje KPK v tej nenormalni normalnosti, o težavah funkcionark in funkcionarjev z navzkrižji interesov, viziji novega predsednika in tudi o čevljih njegovega predhodnika.
Kako bo delovala mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom in kakšne podatke o uporabnikih bo zbirala? Uporaba aplikacije odpira tudi vprašanja o morebitnih kršitvah pravic in o tem, kako bo vplivala na stigmatizacijo. Pogovarjali smo se z Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Spremembe Zakona o RTV Slovenija bi imele velike posledice za delovanje javnega zavoda in slovensko družbo, prav tako bi medijsko krajino močno spremenila Zakon o medijih in Zakon o Slovenski tiskovni agenciji. Zakaj vladni predlogi medijske reforme ne ponujajo dobrih rešitev, zakaj so neodvisni mediji zaradi pritiskov politike vedno bolj pomembni in kakšen status imajo javni servisi v zrelih demokracijah. Napovedane spremembe postavljamo v kontekst tako slovenske kot širše družbe in politike.
Gost oddaje bo novinar in publicist Boštjan Videmšek, ki je pred dnevi izdal novo knjigo z naslovom Plan B. V njej je skupaj s fotografom Matjažem Krivicem strnil tri leta novinarskega raziskovanja in spremljanja pionirjev boja s podnebno krizo - od Tilosa, popolnoma samooskrbnega otoka v Sredozemlju, škotskih Orkeyjskih otokov, ki izkoriščajo energijo morja, perspektivnih evropskih praks pri zajemanju ogljikovega dioksida iz ozračja, Islandije, ki se spreobrača v geotermalno silo, in številnih drugih. Spopadanje s podnebno krizo je po njegovem zelo težka naloga. Če ji ne bomo kos, lahko postane naša zadnja.
Glavna prtljaga sodobnega migranta ni kovček, ampak pametni telefon. foto: Srdjan Živulović/Bobo
Rudnik živega srebra Idrija je bil 500 let vir zaslužka in gonilo razvoja Idrije. Proizvodnja je bila dokončno ustavljena leta 1995, rudnik kot podjetje pa je bilo likvidirano leta 2017. A zgodba o minulem gospodarskem uspehu in zdajšnji UNESCO tehniški dediščini ima tudi temo plat - škodljive učinke živega srebra na okolje in zdravje ljudi. A bolj kot živo srebro bi moral Idrijčane skrbeti radon.
Vadišče Poček je občutljivo kraško območje brez samočistilnih sposobnosti, večina voda s poligona, ki s seboj nosi zdravju škodljiva onesnažila, pa se steka naravnost proti vodnemu zajetju Malni. Krasoslovci enakovrednega vodnega vira ne morejo najti, zato so občani še toliko bolj zaskrbljeni. Svojo voljo po zaprtju so med drugim izrazili na referendumu pred 20 leti, 17.000 ljudi pa se je pod peticijo »Za Pivško kotlino brez streljanja« podpisalo leta 2011, ko je država začela pripravljati Državni prostorski načrt, ki bi na območju, le streljaj oddaljenem od prvih naselij, zakoličil 12.500 hektarov veliko vadišče. Akt so sprejeli, vendar ga je Ustavno sodišče pred dobrima dvema letoma razveljavilo, saj pripravljalcem ni uspelo dokazati, da vojaška dejavnost na Počku ne škoduje zajetju. Postojnčani bitko za vodo – pravica do nje je vpisana celo v ustavo, bijejo še danes.
Mednarodna raziskava, izvedena v 117 državah, Odkriti proračun 2019 ocenjuje vidike preglednosti proračuna, sodelovanja javnosti in nadzora nad proračunom. Slovenija je pri sodelovanju javnosti pri odločanju o javnih financah zbrala 11 od 100 možnih točk. Svetovno povprečje je 14, povprečje držav OECD pa 27. Več o pomenu sodelovanja javnosti pri oblikovanju proračuna z raziskovalko Ajdo Pistotnik in predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom.
Vito Flaker poudarja, da skupnostna oskrba zagotavlja večjo varnost v primeru epidemij, in izpostavlja, da se nobena dosedanja vlada, vključno s sedanjo, nikoli ni zares lotila dezinstitucionalizacije in uvajanja dolgotrajne oskrbe, ki bi lahko v pomembnem deležu na kvaliteten način nadomestila institucionalno varstvo. Ljudje so doma bolj suvereni kot v institucijah.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V Gorenju so napovedali odpuščanja. Kaj pravijo delavci, sindikalisti, na zavodu za zaposlovanje, v mestu?
Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. V začetku meseca je Urad vlade za komuniciranje nevladnim organizacijam, ki so bile izbrane na razpisu UKOM 2020, v podpis poslal aneks, s katerim bi zaradi epidemije prostovoljno odstopili od pogodbe. Dopise o preusmeritvi programov za boj proti COVID-19 je razvojnim nevladnim organizacijam pošiljalo ministrstvo za zunanje zadeve. Nevladne organizacije te poteze prepoznavajo kot signal, ki jih spominja na dogajanje na Madžarskem.
V oddaji iz serije Okolje ne pozablja smo potegnili črto pod prve štiri oddaje, torej onesnaženost Celja, Bele krajine, Mežice in Anhovega. Da ne bi pozabili. Izpostavili smo tudi, da to še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, pa tudi, da Slovenija še vedno nima niti evidence teh območij.
Po proizvodnji azbesta danes v Anhovem sosežigajo odpadke. Prelomljene obljube, dvom o meritvah, smrad, predvsem pa težke bolezni se že kažejo tudi v izseljevanju mladih.
V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja opozorjamo na onesnaženost s svincem v Mežiški dolini. Svinec med drugim vpliva na živčni sistem in niža inteligenčni kvocient. Onesnaževanje s svincem se še kar nadaljuje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V oddaji iz serije Okolje ne pozablja tokrat o problemu PCB-ja v Beli krajini. Dušan Plut, ki je v osemdesetih razkril izjemno presežene vrednosti enega najbolj škodljivih organskih onesnaževal v reki Krupi, je prepričan, bi temu problemu morali namenjati bistveno večjo pozornost. PCB se razgrajuje zelo počasi, vendar se s tem problemom v Beli krajini danes sistematično ne ukvarja nihče. Gre za nekakšen tabu.
Neveljaven email naslov