Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Razmere v varnostni službi na letališču

08.06.2016

Globalne teroristične grožnje vse bolj zaostrujejo varnostne ukrepe, še posebej na izpostavljenih kritičnih točkah, kot so letališča. Ob tem pa zaposleni v varnostni službi na Aerodromu Ljubljana izgorevajo zaradi vse bolj zahtevnih delovnih pogojev, odnosa nadrejenih in nadur. Zagotovljenih nimajo niti dovolj delovnih uniform, motivacijo pa jim zbija tudi plača, s katero ne vedo, kako naj se prebijejo skozi mesec.

Globalne teroristične grožnje vse bolj zaostrujejo varnostne ukrepe, še posebej na izpostavljenih kritičnih točkah, kot so letališča. Leta 2006 je varovanje Aerodroma Ljubljana od policije prevzela zasebna varnostna služba. S tem se je spremenil tudi sistem plačevanja, plačnik je postalo letališče, varnostna družba pa se je prilagodila trgu.

Zaposleni v družbi G4S na Aerodromu Ljubljana opisujejo vse bolj zahtevne delovne pogoje. Zagotovljenih nimajo niti dovolj delovnih uniform, motivacijo pa jim zbija tudi plača, s katero ne vedo, kako naj se prebijejo skozi mesec.

“Če nisi odsoten več kot pet dni zaradi bolniške ali dopusta, ti direktor da še dodatnih 50 evrov plače in potem dosežeš 600 neto.”

Plačilni listi G4S – januar 2016

Kot pravijo zaposleni, skoraj nikoli ne dela celotna ekipa, ker je premalo ljudi.V primerjavi z varnostniki na drugih delovnih mestih so nadpovprečno veliko časa na bolniški.  “Aprila sem opravil 32 nadur.

Ko sem nadrejenega vprašal, zakaj moram narediti toliko nadur in zakaj sem razporejen tudi na druga delovna mesta, ne samo na svojega, sem dobil odgovor, da bom naredil toliko ur, kot mi jih je pisal, če mi pa kaj ni prav, pa lahko dam odpoved.

Čeprav vodstvo G4S zanika, da bi na kontrolni točki morali delati po 12 ur,varnostniki trdijo prav to. “Če delaš 12 ur in potem naslednji dan ponovno 12 ur, potem bi potreboval vsaj dva dni za počitek, saj je delo stresno.

Varnostniki ugotavljajo, da utrujenost zelo vpliva na njihovo delo. Prav tako odnos nadrejenih.

“Na prosti dan te pokličejo, če lahko čez eno uro prideš delat. Vedno rečeš ja, in ko potem enkrat rečeš ne, ker res ne moreš, ti vrže slušalko dol.”

Težave celo pri pridobivanju osnovne opreme, za delovna oblačila morajo tako čakati tudi po več mesecev.

Direktor G4S Mladen Klavora trdi, da je ljudi dovolj, in poudari, da na strokovnem nivoju zaposleni dosegajo zelo visoke rezultate.

Sekretar sindikata zasebnega varovanja Slovenije Damjan Volf poudari, da je področje zasebnega varovanja idealen ribnik za izkoriščanje delovne sile. “Tako odgovorno delo, kot ga imajo bombni tehniki na letališču, je pod vsako mejo kritike – tako glede plačila kot delovnih pogojev.

Številni varnostniki v različnih varnostnih podjetjih se počutijo izigrani. “So na robu socialnega preživetja. K nam so prišli celo varnostniki, ki so rekli, da se jim dogaja, da jim sodelavci za hec nastavljajo orožje na obraz. Smo samo korak od tega, da pride do incidenta. Povedo tudi, da spoštujejo poklic, ampak da glave ne bodo dali na tnalo za minimalno plačo.

Dr. Miha Dvojmoč s fakultete za varnostne vede ob tem izpostavlja pomen motivacije: “Motiviranost vsakega zaposlenega vpliva na njegovo delo in njegov odnos do dela. Če nimajo zagotovljenih niti minimalnih pogojev za življenje, se moramo vprašati, kako motivirani ljudje zagotavljajo našo varnost.

Varnostniki so sicer prvič dobili tudi kolektivno pogodbo. Ali ta v resnici izboljšuje razmere?


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Razmere v varnostni službi na letališču

08.06.2016

Globalne teroristične grožnje vse bolj zaostrujejo varnostne ukrepe, še posebej na izpostavljenih kritičnih točkah, kot so letališča. Ob tem pa zaposleni v varnostni službi na Aerodromu Ljubljana izgorevajo zaradi vse bolj zahtevnih delovnih pogojev, odnosa nadrejenih in nadur. Zagotovljenih nimajo niti dovolj delovnih uniform, motivacijo pa jim zbija tudi plača, s katero ne vedo, kako naj se prebijejo skozi mesec.

Globalne teroristične grožnje vse bolj zaostrujejo varnostne ukrepe, še posebej na izpostavljenih kritičnih točkah, kot so letališča. Leta 2006 je varovanje Aerodroma Ljubljana od policije prevzela zasebna varnostna služba. S tem se je spremenil tudi sistem plačevanja, plačnik je postalo letališče, varnostna družba pa se je prilagodila trgu.

Zaposleni v družbi G4S na Aerodromu Ljubljana opisujejo vse bolj zahtevne delovne pogoje. Zagotovljenih nimajo niti dovolj delovnih uniform, motivacijo pa jim zbija tudi plača, s katero ne vedo, kako naj se prebijejo skozi mesec.

“Če nisi odsoten več kot pet dni zaradi bolniške ali dopusta, ti direktor da še dodatnih 50 evrov plače in potem dosežeš 600 neto.”

Plačilni listi G4S – januar 2016

Kot pravijo zaposleni, skoraj nikoli ne dela celotna ekipa, ker je premalo ljudi.V primerjavi z varnostniki na drugih delovnih mestih so nadpovprečno veliko časa na bolniški.  “Aprila sem opravil 32 nadur.

Ko sem nadrejenega vprašal, zakaj moram narediti toliko nadur in zakaj sem razporejen tudi na druga delovna mesta, ne samo na svojega, sem dobil odgovor, da bom naredil toliko ur, kot mi jih je pisal, če mi pa kaj ni prav, pa lahko dam odpoved.

Čeprav vodstvo G4S zanika, da bi na kontrolni točki morali delati po 12 ur,varnostniki trdijo prav to. “Če delaš 12 ur in potem naslednji dan ponovno 12 ur, potem bi potreboval vsaj dva dni za počitek, saj je delo stresno.

Varnostniki ugotavljajo, da utrujenost zelo vpliva na njihovo delo. Prav tako odnos nadrejenih.

“Na prosti dan te pokličejo, če lahko čez eno uro prideš delat. Vedno rečeš ja, in ko potem enkrat rečeš ne, ker res ne moreš, ti vrže slušalko dol.”

Težave celo pri pridobivanju osnovne opreme, za delovna oblačila morajo tako čakati tudi po več mesecev.

Direktor G4S Mladen Klavora trdi, da je ljudi dovolj, in poudari, da na strokovnem nivoju zaposleni dosegajo zelo visoke rezultate.

Sekretar sindikata zasebnega varovanja Slovenije Damjan Volf poudari, da je področje zasebnega varovanja idealen ribnik za izkoriščanje delovne sile. “Tako odgovorno delo, kot ga imajo bombni tehniki na letališču, je pod vsako mejo kritike – tako glede plačila kot delovnih pogojev.

Številni varnostniki v različnih varnostnih podjetjih se počutijo izigrani. “So na robu socialnega preživetja. K nam so prišli celo varnostniki, ki so rekli, da se jim dogaja, da jim sodelavci za hec nastavljajo orožje na obraz. Smo samo korak od tega, da pride do incidenta. Povedo tudi, da spoštujejo poklic, ampak da glave ne bodo dali na tnalo za minimalno plačo.

Dr. Miha Dvojmoč s fakultete za varnostne vede ob tem izpostavlja pomen motivacije: “Motiviranost vsakega zaposlenega vpliva na njegovo delo in njegov odnos do dela. Če nimajo zagotovljenih niti minimalnih pogojev za življenje, se moramo vprašati, kako motivirani ljudje zagotavljajo našo varnost.

Varnostniki so sicer prvič dobili tudi kolektivno pogodbo. Ali ta v resnici izboljšuje razmere?


06.06.2018

Južna obvoznica na Ptuju?

Prebivalci ptujske Spuhlje vedno bolj glasno opozarjajo, da je tovornemu prometu, ki se od mejnih prehodov Zavrč in Središče ob Dravi vali čez to naselje proti notranjosti države, odklenkalo. Prometna nevarnost, hrup in slaba pretočnost so glavne težave, ki jih povzročajo tovornjaki. Spuhljani zato zahtevajo južno obvoznico Ptuja. Zakaj država nanjo ne pristane in bo raje sanirala zdajšnjo cesto?


30.05.2018

Hrup iz Litostroja

Prebivalci litostrojskega naselja v Šiški se že vrsto let pritožujejo nad hrupom in občasno celo smradom, ki prihaja iz tamkajšnje livarne in jeklarne. Pogovori med vodstvom podjetja in prebivalci so se zdeli kot dialog gluhih. Oboji so s svojimi meritvami hrupa dokazovali svoj prav. Dokler se ni v dialog vključila še tretja stran in meritve so ponovili. Na rezultate še čakajo, a medtem je življenje na območju starega Litostroja postalo znosnejše, manj hrupno. Po industrijskem delu Šiške se je sprehodil Marjan Vešligaj.


23.05.2018

Nihče si ne zasluži take obravnave

Varovani oddelki posebnih socialno varstvenih zavodov so polni, ljudje spijo na improviziranih ležiščih na tleh jedilnic, hodnikov, v sobah za privezovanje,… Sodišča na varovane oddelke nameščajo tudi ljudi, ki tja ne spadajo. Zavodi gradijo nove kapacitete, kar pa je v nasprotju z zavezami glede deinstitucionalizacije, za izvedbo katere ima država na voljo 58 milijonov evrov evropskih sredstev.


16.05.2018

Zaraščene struge – katastrofalna poplavna varnost

Več kot 250 zalitih kleti, uničeni vrtni in njivski nasadi, predvsem pa velikanska materialna škoda. To je izkupiček silovitega neurja, ki je pred desetimi dnevi prizadelo Ptuj z okolico. Toda posledice bi bile veliko manjše, če bi pristojni poskrbeli za učinkovito odvajanje meteornih vod, koncesionarji pa za vzdrževanje vodotokov, menijo domačini. Še več, prepričani so, da odgovorni popuščajo okoljevarstvenikom, ki ne dovolijo košnje vodotokov, in pustijo, da se struge nenadzorovano zaraščajo s travo, grmovjem in celo drevjem, zato je poplavna varnost katastrofalna. Ali imajo domačini prav? So očitki okoljevarstvenikom utemeljeni? Ali so vzdrževalna dela koncesionarja pri vodotokih ustrezna?


09.05.2018

Ko podatki dobijo svojo ceno

Če želite biti tudi v prihodnje deležni ugodnosti, ki vam jih nudi članstvo v našem klubu, potem odkljukajte… podobna sporočila prejemamo potrošniki skoraj vsak dan. Podjetja prilagajajo zbirke podatkov in ureditve v skladu z uredbo, ki začne veljati 25. maja. Pa vemo, kateri naši podatki so v posameznih bazah, kaj z njimi lahko naredimo, kaj dobrega prinašajo nova pravila varstva osebnih podatkov? Jih lahko prenesemo drugam ali morda celo prodamo? Zoran Savin, direktor zavoda IAB Slovenija bo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.


25.04.2018

Bomo za praznike spet stali v kolonah?

Med prvomajskimi prazniki gre ponovno pričakovati "preseljevanje naroda", tako da bo na naših cestah zagotovo zelo veliko prometa.


18.04.2018

Do boljše podtalnice tudi s kanalizacijskim vodom čez vodovarstveno območje

Izjemno obsežen in zahteven projekt, ki odpira številna izvedbena, pa tudi okoljska vprašanja


11.04.2018

Graditelja hiše v primežu sosedov in nezakonitega upravnega postopka

Imate zemljišče, pravnomočno gradbeno dovoljenje, lastništvo nad dostopno potjo, ki se navezuje na javno cesto, in že zakopljete prvo lopato za graditev stanovanjske hiše. Potem pa kot strela z jasnega udarijo nekoliko bolj oddaljeni sosedje in predlagajo obnovitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja.


04.04.2018

Kulturni festivali obsojeni na propad

Rezultati javnega razpisa za dodeljevanja državnih sredstev za različne kulturne festivale je vnovič razburil javnost.


28.03.2018

Požarno varnost uravnava trg 2

Prejšnji teden smo v oddaji Požarno varnost uravnava trg izpostavili liberalizacijo področja požarne varnosti pri graditvi objektov. Ali je država spremenila pogled na vsebinski nadzor kot na nepotrebno administrativno oviro? V tokratni oddaji boste slišali tudi direktorja Kemisa Emila Nanuta. Zakaj v delu, kjer je zagorelo, ni bilo avtomatskih požarnih naprav in kaj načrtuje Kemis v prihodnje?


21.03.2018

Požarno varnost uravnava trg

Število požarov v Sloveniji se povečuje, razlogov je več, eden od pomembnih pa je po mnenju sogovornikov tudi umikanje države s področja požarne varnosti in opuščanje nadzora. Na lokacijah, kjer skladiščijo odpadke, je velik požar statistično mogoče pričakovati enkrat na 50 let. Samo lani so se zgodili trije.


14.03.2018

Težave s sistemom alarmiranja na Gorenjskem

Operaterji regijskega centra za obveščanje v Kranju, ki pokriva območje celotne Gorenjske, so imeli zadnje štiri mesece veliko težave z občasnim nedelovanjem tihega alarmiranja preko pozivnikov. Napake na sistemu alarmiranja bi imele lahko hude posledice za življenje ljudi in premoženje na Gorenjskem, na kar opozarjajo predvsem prostovoljni gasilci. K sreči v času odpovedi sistema ni bilo zahtevnih posredovanj. Prostovoljni gasilci opozarjajo, da je negotovo delovanje sistema za tiho alarmiranje nedopustno in nesprejemljivo, napake pa so stresne tudi za delo operaterjev. Za delovanje sistema skrbi država. Na upravi za zaščito za reševanje, kjer se zavedajo odgovornosti in morebitnih posledic, zagotavljajo, da je zdaj napaka na zahtevnem sistemu tihega alarmiranja odpravljena. Žulj je pripravila Aljana JOCIF.


07.03.2018

Rdeči alarm ob razmerah v domih za starejše

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


28.02.2018

Gospa je imela v hladilniku le mačjo hrano. To je dobila zastonj in le to je lahko jedla

Revščina upokojencev ni posledica gospodarske krize, pač pa popolnoma zgrešenih politik


21.02.2018

Televizijski kvizi, ki ne prinašajo nagrade, ampak le izjemno visok račun za telefon

Na videz enostavno rešljiva uganka ali vprašanje, mikavna denarna nagrada in v drobnem tisku zapisani pogoji sodelovanja v nagradnih igrah. To je dobro znan recept nekaterih televizijskih kvizov, ki pa sodelujočim praviloma ne prinesejo nagrade, ampak le izjemno visok račun za telefonske storitve. Kakšne pasti skriva sodelovanje v takšnih igrah, ali izdajatelji izkoriščajo naivnost sodelujočih in kako dobro so ti sploh seznanjeni s pogoji sodelovanja? Ali država to sploh nadzoruje?


07.02.2018

Parkiranje v bližini bolnišnice v Šempetru – misija nemogoče!

V bližini splošne bolnišnice v Šempetru pri Gorici je eden največjih izzivov za bolnike in njihove svojce, ne kako priti do zdravnika, ampak kam parkirati ali le za nekaj minut ustaviti svoje vozilo. Mirujoči promet v okolici osrednje zdravstvene ustanove na severnem Primorskem je kaotičen. Zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov imajo poleg bolnikov in obiskovalcev težave tudi dostavne in interventne službe, da o zaposlenih niti ne govorimo. Po dograditvi urgentnega centra se stanje ni izboljšalo, še več – ker so odstranili zapornice, ki so prej ločevale notranje od zunanjega območja bolnišnice, je težav še več. Občinskim redarjem je v zadnjem času sicer uspelo nekoliko urediti razmere. Rešitve išče tudi vodstvo bolnišnice, a pritožb zaradi pomanjkanja parkirnih mest in anarhije pri parkiranju ne manjka


31.01.2018

Kemis – bolezni se bodo lahko pojavile šele čez leta

Poročilo razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom.


24.01.2018

Viagogo ali ViaNOgo

Viagogo je spletni preprodajalec vstopnic za največje glasbene in športne dogodke, ki zavaja in goljufa potrošnike po vsem svetu, tudi v Sloveniji.


17.01.2018

Intimnopartnerski umori žensk so “napovedana” kazniva dejanja

V Sloveniji približno polovico vseh umorov in poskusov umorov žensk povzročijo njihovi nekdanji ali sedanji zakonci oziroma intimni partnerji – od sedem do deset primerov na leto. Za žensko je najbolj verjetno, da bo umorjena doma, pri moških pa gre največkrat za umore zunaj doma, vendar so storilci znanci. Sociologinja doktorica Jasna Podreka je na podlagi raziskave konkretnih pravnomočno zaključenih sodnih primerov ugotovila, da gre pri umorih žensk, ki so jih zagrešili intimni partnerji, za napovedana dejanja, ki so sledila dolgoletnemu nasilju. Poglavitni povodi in motivi za umor so v več kot polovici primerov povezani prav z odločitvijo ženske, da se nasilnemu partnerju upre ali nasilno razmerje pretrga.


10.01.2018

Anonimne prijave kot sredstvo diskreditacije

Zaposleni v vzgoji in izobraževanju opozarjajo na problem anonimnih prijav na inšpektorat za šolstvo


Stran 6 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov