Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kdo so bile Pavlina Pajk, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj? Morda ste kako od imen po naključju našli zaprašeno v knjižnici, če zanje še niste slišali, pa ni nič nenavadnega. To so slovenske književnice, pozabljene pisateljice, ki jih je spregledal tudi naš učni načrt. In prav na to, na odsotnost avtoric, predvsem slovenskih, v učnih načrtih za pouk slovenščine, že dlje časa opozarjajo v Ženskem odboru slovenskega centra PEN - Mira. V osnovnih šolah, kjer je učni načrt že 20 let nespremenjen, vidijo največjo napako v zadnji triadi osnovne šole, kjer med obveznimi in preglednimi avtorji v berilih ni niti ene avtorice. Ob tem pa besedila v osnovnih šolah zamujajo čas sodobnih otrok za eno ali dve generacije, saj je večina književnih besedil, ki jih berejo in obravnavajo iz 60., 70. ali 80. let prejšnjega stoletja. Prav tako skrbi odsotnosti slovenskih avtoric v sklopu Književnost na maturi. V vseh dvajsetih letih, kar dijakinje in dijaki pišejo maturitetni esej, se v obravnavana dela še nikoli ni uvrstila nobena slovenska književnica, bili sta le dve tuji, Jane Austen in Nathalie Sarraute. Torej, če vedno poudarjamo, kako pomembna je literatura za slovenski narod, zakaj potem, ko gre za slovensko književnost v izobraževanju, tako hitro pozabimo na to, da naš narod sestavljamo tako ženske kot moški?
V berilih za zadnjo triado osnovne šole med obveznimi in predlaganimi avtorji ni niti ene avtorice
Kdo so bile Pavlina Pajk, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj? Morda ste katero od imen po naključju našli zaprašeno v knjižnici, če zanje še niste slišali, pa ni nič nenavadnega. To so slovenske književnice, pozabljene pisateljice, ki jih je spregledal tudi naš učni načrt. Na odsotnost avtoric, predvsem slovenskih, v učnih načrtih za pouk slovenščine že dlje časa opozarjajo v Ženskem odboru slovenskega centra PEN – Miri.
V osnovnih šolah, za katere je učni načrt že 20 let nespremenjen, vidijo največjo težavo v berilih za zadnjo triado osnovne šole, v katerih med obveznimi in predlaganimi avtorji ni niti ene avtorice. “Ob tem pa besedila v osnovnih šolah zamujajo čas sodobnih otrok za eno ali dve generaciji, saj je večina književnih besedil, ki jih berejo in obravnavajo, iz 60., 70. ali 80. let prejšnjega stoletja,” poudarja redna profesorica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani dr. Milena Mileva Blažić.
“Učni načrt ima preveč predlogov, komisija izbira enote na podlagi svojega otroštva. Večina predlaganih književnih besedil je zato nerelevantnih za sodobne otroke.”
Dr. Milena Mileva Blažić
Z mnenjem, da je učni načrt zastarel, pa se ne strinja vodja predmetne komisije za slovenščino Republike Slovenije mag. Mojca Pozanovič Jezeršek: “Večina besedil je izbirnih, učitelj lahko izbere sodobna dela in jih obravnava pri pouku. Literarna besedila pa tako ali tako ne morajo zastarati. Ne vidim, zakaj bi bili Ptički brez gnezda zastareli.”
“Učni načrt vključuje premalo avtoric. V osnovni šoli jih je v berilih približno 20 odstotkov, v tretjem triletju pa ni niti ene.”
Dr. Milena Mileva Blažić
Dr. Katja Mihurko Poniž pravi, da profesorji ne izbirajo avtoric, ker se jim zdi, da je nekdo drug pomembnejši. “Za vse je preprosto premalo časa. Cankarja moramo obravnavati in ima na primer prednost pred Zofko Kveder,” dodaja.
“Tisti, ki smo starejši, smo vzgojeni v duhu, ki ženskemu avtorstvu v preteklosti ni bil naklonjen in ga je zlahka spregledal. Tudi v nas morda ni prave zavesti o tem.”
Dr. Vita Žerjal Pavlin
Prav tako vzbuja skrb odsotnost slovenskih avtoric v sklopu Književnost na maturi. V vseh dvajsetih letih, odkar dijakinje in dijaki vsako leto pišejo maturitetni esej, se med obravnavane avtorje še nikoli ni uvrstila nobena slovenska književnica. Bili sta le dve tuji, Jane Austen in Nathalie Sarraute.
Brane Šimenc, član republiške predmetne komisije za slovenščino za splošno maturo: “Cilj mature ni poravnavati dolgove, na primer spolne kvote, ampak preverjanje srednješolskega znanja po učnem načrtu.”
“Prešeren je France, ni Frančiška, Cankar je Ivan, ni Ivana. V tistem času je bil mnogo pomembnejši kot Zofka Kveder.”
Brane Šimenc
Če vedno poudarjamo, kako pomembna je literatura za slovenski narod, zakaj pri izobraževanju tako hitro pozabimo na to, da naš narod sestavljamo tako ženske kot moški? V slovenski književnosti sta tudi Pavlina in ne Pavle ter Vida, ne Vid.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Kdo so bile Pavlina Pajk, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj? Morda ste kako od imen po naključju našli zaprašeno v knjižnici, če zanje še niste slišali, pa ni nič nenavadnega. To so slovenske književnice, pozabljene pisateljice, ki jih je spregledal tudi naš učni načrt. In prav na to, na odsotnost avtoric, predvsem slovenskih, v učnih načrtih za pouk slovenščine, že dlje časa opozarjajo v Ženskem odboru slovenskega centra PEN - Mira. V osnovnih šolah, kjer je učni načrt že 20 let nespremenjen, vidijo največjo napako v zadnji triadi osnovne šole, kjer med obveznimi in preglednimi avtorji v berilih ni niti ene avtorice. Ob tem pa besedila v osnovnih šolah zamujajo čas sodobnih otrok za eno ali dve generacije, saj je večina književnih besedil, ki jih berejo in obravnavajo iz 60., 70. ali 80. let prejšnjega stoletja. Prav tako skrbi odsotnosti slovenskih avtoric v sklopu Književnost na maturi. V vseh dvajsetih letih, kar dijakinje in dijaki pišejo maturitetni esej, se v obravnavana dela še nikoli ni uvrstila nobena slovenska književnica, bili sta le dve tuji, Jane Austen in Nathalie Sarraute. Torej, če vedno poudarjamo, kako pomembna je literatura za slovenski narod, zakaj potem, ko gre za slovensko književnost v izobraževanju, tako hitro pozabimo na to, da naš narod sestavljamo tako ženske kot moški?
V berilih za zadnjo triado osnovne šole med obveznimi in predlaganimi avtorji ni niti ene avtorice
Kdo so bile Pavlina Pajk, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj? Morda ste katero od imen po naključju našli zaprašeno v knjižnici, če zanje še niste slišali, pa ni nič nenavadnega. To so slovenske književnice, pozabljene pisateljice, ki jih je spregledal tudi naš učni načrt. Na odsotnost avtoric, predvsem slovenskih, v učnih načrtih za pouk slovenščine že dlje časa opozarjajo v Ženskem odboru slovenskega centra PEN – Miri.
V osnovnih šolah, za katere je učni načrt že 20 let nespremenjen, vidijo največjo težavo v berilih za zadnjo triado osnovne šole, v katerih med obveznimi in predlaganimi avtorji ni niti ene avtorice. “Ob tem pa besedila v osnovnih šolah zamujajo čas sodobnih otrok za eno ali dve generaciji, saj je večina književnih besedil, ki jih berejo in obravnavajo, iz 60., 70. ali 80. let prejšnjega stoletja,” poudarja redna profesorica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani dr. Milena Mileva Blažić.
“Učni načrt ima preveč predlogov, komisija izbira enote na podlagi svojega otroštva. Večina predlaganih književnih besedil je zato nerelevantnih za sodobne otroke.”
Dr. Milena Mileva Blažić
Z mnenjem, da je učni načrt zastarel, pa se ne strinja vodja predmetne komisije za slovenščino Republike Slovenije mag. Mojca Pozanovič Jezeršek: “Večina besedil je izbirnih, učitelj lahko izbere sodobna dela in jih obravnava pri pouku. Literarna besedila pa tako ali tako ne morajo zastarati. Ne vidim, zakaj bi bili Ptički brez gnezda zastareli.”
“Učni načrt vključuje premalo avtoric. V osnovni šoli jih je v berilih približno 20 odstotkov, v tretjem triletju pa ni niti ene.”
Dr. Milena Mileva Blažić
Dr. Katja Mihurko Poniž pravi, da profesorji ne izbirajo avtoric, ker se jim zdi, da je nekdo drug pomembnejši. “Za vse je preprosto premalo časa. Cankarja moramo obravnavati in ima na primer prednost pred Zofko Kveder,” dodaja.
“Tisti, ki smo starejši, smo vzgojeni v duhu, ki ženskemu avtorstvu v preteklosti ni bil naklonjen in ga je zlahka spregledal. Tudi v nas morda ni prave zavesti o tem.”
Dr. Vita Žerjal Pavlin
Prav tako vzbuja skrb odsotnost slovenskih avtoric v sklopu Književnost na maturi. V vseh dvajsetih letih, odkar dijakinje in dijaki vsako leto pišejo maturitetni esej, se med obravnavane avtorje še nikoli ni uvrstila nobena slovenska književnica. Bili sta le dve tuji, Jane Austen in Nathalie Sarraute.
Brane Šimenc, član republiške predmetne komisije za slovenščino za splošno maturo: “Cilj mature ni poravnavati dolgove, na primer spolne kvote, ampak preverjanje srednješolskega znanja po učnem načrtu.”
“Prešeren je France, ni Frančiška, Cankar je Ivan, ni Ivana. V tistem času je bil mnogo pomembnejši kot Zofka Kveder.”
Brane Šimenc
Če vedno poudarjamo, kako pomembna je literatura za slovenski narod, zakaj pri izobraževanju tako hitro pozabimo na to, da naš narod sestavljamo tako ženske kot moški? V slovenski književnosti sta tudi Pavlina in ne Pavle ter Vida, ne Vid.
Neizbežno je, da bo privatizacijski val kmalu ujel tudi Telekom, z njim pa še hčerinsko podjetje Soline, ki kot koncesionar že 13 let zgledno skrbi za krajinski park Sečoveljske soline. Ko je bila v državi sprejeta odločitev o prodaji Telekoma, se nihče ni vprašal, kakšna usoda lahko zaradi novega lastnika čaka park. Država bo sicer ostala lastnica, a koncesijo za upravljanje bo z nakupom Telekoma dobil nov kupec. Kaj se bo zgodilo, če ne bo imel pravega odnosa do nedobičkonosnih in izjemno občutljivih solin, in kaj če mu država ne bo gledala pod prste? To ne skrbi samo tamkajšnjih prebivalcev, temveč vso slovensko javnost. Pa je skrb upravičena?
Po dolgih letih čakanja so tudi vaščani Tlak pri Šmarju Sap ali, če hočete na obrobju Ljubljane, dočakali izgradnjo glavnega kanalizacijskega voda. Iz občine Grosuplje so tako prejeli obvestilo o postopkih priključitve obstoječe stavbe na javno kanalizacijsko omrežje ter seveda odločbo o višini komunalnega prispevka za priključitev.
Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.
Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.
Na Gradišču nad Prvačino zaradi plazenja tal že več kot desetletje živijo v nenehnem strahu in negotovosti. Država, ki bi morala poskrbeti za sanacijo tega plazu velikega obsega, je sicer poskrbela za podporni zid, ki je nekoliko omilil drsenje zemljine, toda dela ostajajo nedokončana, pa tudi postavljene zaščite nihče ne vzdržuje.
Nekateri tuji turistični vodniki turistom v Ljubljani razlagajo, da je Narodna univerzitetna knjižnica zaradi značilne rdeče opeke zadnji ostanek komunistične arhitekture. Smo ena redkih držav, ki ima na glavnem trgu prestolnice spomenik pesniku, nekateri vodniki brez licence pa prosto po Prešernu pojasnjujejo, da gre za spomenik Marcu Polu. Turistična sezona se je že začela, samo v Ljubljani so marca zabeležili 23 odstotkov več nočitev kot v enakem mesecu lani. Ob vse večjem številu turistov pa narašča tudi število turističnih vodnikov iz tujine, ki brez vseh licenc turistom razkazujejo slovenske znamenitosti. Zakaj za tuje turistične vodnike veljajo drugačna pravila kot lokalne? Kdo je lahko turistični vodnik in kdo ne in zakaj sami sebi strižemo krila na področju turizma?
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je v letu 2014 v zakup in najem oddal skupno 54 803 hektarjev zemljišč in s tem ustvaril dobrih 7 milijonov in pol evrov prihodka. Če bi sodili samo po številkah, pobranih najemninah, bi lahko sklepali, da je sklad dober gospodar. A ni čisto tako: veliko zemljišč, s katerim upravlja sklad je zaraščenih, na mnogih stojijo počitniške prikolice, hiške in podobni objekti. Da nimajo pravega nadzora nad premoženjem pa priča tudi podatek, da je na enem od prvovrstnih kmetijskih zemljišč celo deponija gradbenega materiala. izvedeli pa ste tudi, kako do nadomestne vinjete, če sami zamenjate razbito vetrobransko steklo na avtomobilu. Je dovolj račun za vinjeto ali res potrebujemo še račun za zamenjavo vetrobranskega stekla?
Vsak si želi stara leta preživeti kar najlepše in v miru. Mnogi se zato odločijo za doživljenjsko oskrbo in na tistega, ki je pripravljen skrbeti zanje, prepišejo svoje premoženje. Naša poslušalka, devetdeset letna gospa, je storila prav to, a ker z oskrbo ni bila zadovoljna je hotela pogodbo preklicati. A ker pogodba ni bila natančno in jasno zapisana je ostala brez vsega.
Uspešnost varstva kulturne dediščine lahko presojamo tudi po številu uničenih spomenikov in zgrešenih rešitev. Strokovnjaki opozarjajo, da način organizacije spomeniško-varstvene službe pri nas omogoča nepregledno delovanje in da se je strokovnost pogosto popolnoma umaknila poslu. V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste izvedeli tudi, koliko zaposlenih Zavoda za varstvo kulturne dediščine ima popoldanski s. p. in zakaj se to vodstvu zavoda ne zdi problematično.
Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?
Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?
Žrtve so največkrat posojilojemalci z nizkimi prihodki, ki jih banke zavrnejo, posojilo pa vsemu navkljub nujno potrebujejo. Posojilodajalci jim zaračunavajo oderuške obresti, velike stroške odobritve in na pogodbah navajajo večkratnike dejanskih posojil. V zadnjem letu je policija zabeležila kar 700 takšnih primerov. Mnogi so na ta način ostali brez hiše ali stanovanja.
Pretekli teden je v Lendavi potekala javna tribuna Ustavimo fracking v Petišovcih. Pobudniki so zaskrbljeni zaradi postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja za novo centralno plinsko postajo v Petišovcih. Ta naj bi predelovala plin, ki bi ga pridobivali s postopki fracking na petišovskem plinskem polju. Javnim ustanovam in vlagateljem vloge med drugim očitajo netransparentno informiranje in zahtevajo sprejetje posebne zakonodaje o frackingu.
Kakšna je strategija države do centrov sodela oziroma coworkinga? Na eni strani je finančno spodbudila odprtje novega coworking centra v Mariboru, kjer je že pred te obstajala dobro delujoča coworking skupnost, na drugi pa je negativno odgovorila na prošnjo ljubljanskega kreativnega centra Poligon, ki se zaradi visokih stroškov borijo za preživetje – še več, odgovorili so, naj se prijavljajo na razpise, ki pa jih za zdaj ni bilo. Bo država coworkingom priskočila na pomoč ali dopustila uničenje dobre prakse pomoči samozaposlenim?
Lani so po svetu v vetrne elektrarne investirali 100 milijard dolarjev. Če bi glede na število prebivalcev v vetrnice podobno vlagali tudi v Sloveniji, bi morali vanje vložiti okrog 30 milijonov. Toda, tako kot na področju sončnih elektrarn, v letu 2014 investicij nismo imeli. Na zemljevidu vetrnih elektrarn v Evropi predstavljamo belo liso. Po nekaterih ocenah bi pri nas lahko postavili več sto vetrnic, vendar tega ne počnemo. Najprej zaradi ptic, zdaj pa zaradi hrupa in strahu pred vplivi na zdravje.
O visokih zneskih na položnicah za ogrevanje pri zaprtih radiatorjih v Mariboru, odovarjamo pa tudi na vprašanje, kaj storiti, če vas Zavod za zaposlovanje napoti na sumljivo podjetje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Po 25-ih letih so se v začetku decembra zgodile spremembe na čelu ptujskega doma za upokojence. Dolgoletno direktorico Kristino Dokl je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak razrešila s položaja, novi svet zavoda pa je na to mesto imenoval Jožico Šemnički. Čeprav je ta v prvem mesecu glavnino svojega delovanja usmerila v normalizacijo razmer v dom, pa na dan prihajajo tudi podrobnosti zapuščine Kristine Dokl. Med bolj presenetljivimi je 11,5 milijona evrov presežka v poslovanju, kar je za javni neprofitni zavod izjemno visoka številka. Ali je bil ta presežek ustvarjen na zakonit način?
Vlagatelj na Drenovem Griču ni dobil gradbenega dovoljenja za naselje vrstnih hiš na poplavnem območju. Občina Vrhnika meni, da bi z graditvijo 78 vrstnih hiš drastično poslabšal poplavno stanje na obstoječih, pozidanih zemljiščih in s tem ogrozil življenja in premoženje v naselju. Toda upravno sodišče je ugotovilo nezakonitost alineje člena občinskega akta, zato je zadevo vrnilo v postopek upravni enoti, ki pa pri odločanju ne bo smela upoštevati negativne odločbe za izdajo vodnega soglasja, saj je ARSO ni izdal v predpisanem roku.
Neveljaven email naslov