Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kdo so bile Pavlina Pajk, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj? Morda ste kako od imen po naključju našli zaprašeno v knjižnici, če zanje še niste slišali, pa ni nič nenavadnega. To so slovenske književnice, pozabljene pisateljice, ki jih je spregledal tudi naš učni načrt. In prav na to, na odsotnost avtoric, predvsem slovenskih, v učnih načrtih za pouk slovenščine, že dlje časa opozarjajo v Ženskem odboru slovenskega centra PEN - Mira. V osnovnih šolah, kjer je učni načrt že 20 let nespremenjen, vidijo največjo napako v zadnji triadi osnovne šole, kjer med obveznimi in preglednimi avtorji v berilih ni niti ene avtorice. Ob tem pa besedila v osnovnih šolah zamujajo čas sodobnih otrok za eno ali dve generacije, saj je večina književnih besedil, ki jih berejo in obravnavajo iz 60., 70. ali 80. let prejšnjega stoletja. Prav tako skrbi odsotnosti slovenskih avtoric v sklopu Književnost na maturi. V vseh dvajsetih letih, kar dijakinje in dijaki pišejo maturitetni esej, se v obravnavana dela še nikoli ni uvrstila nobena slovenska književnica, bili sta le dve tuji, Jane Austen in Nathalie Sarraute. Torej, če vedno poudarjamo, kako pomembna je literatura za slovenski narod, zakaj potem, ko gre za slovensko književnost v izobraževanju, tako hitro pozabimo na to, da naš narod sestavljamo tako ženske kot moški?
V berilih za zadnjo triado osnovne šole med obveznimi in predlaganimi avtorji ni niti ene avtorice
Kdo so bile Pavlina Pajk, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj? Morda ste katero od imen po naključju našli zaprašeno v knjižnici, če zanje še niste slišali, pa ni nič nenavadnega. To so slovenske književnice, pozabljene pisateljice, ki jih je spregledal tudi naš učni načrt. Na odsotnost avtoric, predvsem slovenskih, v učnih načrtih za pouk slovenščine že dlje časa opozarjajo v Ženskem odboru slovenskega centra PEN – Miri.
V osnovnih šolah, za katere je učni načrt že 20 let nespremenjen, vidijo največjo težavo v berilih za zadnjo triado osnovne šole, v katerih med obveznimi in predlaganimi avtorji ni niti ene avtorice. “Ob tem pa besedila v osnovnih šolah zamujajo čas sodobnih otrok za eno ali dve generaciji, saj je večina književnih besedil, ki jih berejo in obravnavajo, iz 60., 70. ali 80. let prejšnjega stoletja,” poudarja redna profesorica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani dr. Milena Mileva Blažić.
“Učni načrt ima preveč predlogov, komisija izbira enote na podlagi svojega otroštva. Večina predlaganih književnih besedil je zato nerelevantnih za sodobne otroke.”
Dr. Milena Mileva Blažić
Z mnenjem, da je učni načrt zastarel, pa se ne strinja vodja predmetne komisije za slovenščino Republike Slovenije mag. Mojca Pozanovič Jezeršek: “Večina besedil je izbirnih, učitelj lahko izbere sodobna dela in jih obravnava pri pouku. Literarna besedila pa tako ali tako ne morajo zastarati. Ne vidim, zakaj bi bili Ptički brez gnezda zastareli.”
“Učni načrt vključuje premalo avtoric. V osnovni šoli jih je v berilih približno 20 odstotkov, v tretjem triletju pa ni niti ene.”
Dr. Milena Mileva Blažić
Dr. Katja Mihurko Poniž pravi, da profesorji ne izbirajo avtoric, ker se jim zdi, da je nekdo drug pomembnejši. “Za vse je preprosto premalo časa. Cankarja moramo obravnavati in ima na primer prednost pred Zofko Kveder,” dodaja.
“Tisti, ki smo starejši, smo vzgojeni v duhu, ki ženskemu avtorstvu v preteklosti ni bil naklonjen in ga je zlahka spregledal. Tudi v nas morda ni prave zavesti o tem.”
Dr. Vita Žerjal Pavlin
Prav tako vzbuja skrb odsotnost slovenskih avtoric v sklopu Književnost na maturi. V vseh dvajsetih letih, odkar dijakinje in dijaki vsako leto pišejo maturitetni esej, se med obravnavane avtorje še nikoli ni uvrstila nobena slovenska književnica. Bili sta le dve tuji, Jane Austen in Nathalie Sarraute.
Brane Šimenc, član republiške predmetne komisije za slovenščino za splošno maturo: “Cilj mature ni poravnavati dolgove, na primer spolne kvote, ampak preverjanje srednješolskega znanja po učnem načrtu.”
“Prešeren je France, ni Frančiška, Cankar je Ivan, ni Ivana. V tistem času je bil mnogo pomembnejši kot Zofka Kveder.”
Brane Šimenc
Če vedno poudarjamo, kako pomembna je literatura za slovenski narod, zakaj pri izobraževanju tako hitro pozabimo na to, da naš narod sestavljamo tako ženske kot moški? V slovenski književnosti sta tudi Pavlina in ne Pavle ter Vida, ne Vid.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Kdo so bile Pavlina Pajk, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj? Morda ste kako od imen po naključju našli zaprašeno v knjižnici, če zanje še niste slišali, pa ni nič nenavadnega. To so slovenske književnice, pozabljene pisateljice, ki jih je spregledal tudi naš učni načrt. In prav na to, na odsotnost avtoric, predvsem slovenskih, v učnih načrtih za pouk slovenščine, že dlje časa opozarjajo v Ženskem odboru slovenskega centra PEN - Mira. V osnovnih šolah, kjer je učni načrt že 20 let nespremenjen, vidijo največjo napako v zadnji triadi osnovne šole, kjer med obveznimi in preglednimi avtorji v berilih ni niti ene avtorice. Ob tem pa besedila v osnovnih šolah zamujajo čas sodobnih otrok za eno ali dve generacije, saj je večina književnih besedil, ki jih berejo in obravnavajo iz 60., 70. ali 80. let prejšnjega stoletja. Prav tako skrbi odsotnosti slovenskih avtoric v sklopu Književnost na maturi. V vseh dvajsetih letih, kar dijakinje in dijaki pišejo maturitetni esej, se v obravnavana dela še nikoli ni uvrstila nobena slovenska književnica, bili sta le dve tuji, Jane Austen in Nathalie Sarraute. Torej, če vedno poudarjamo, kako pomembna je literatura za slovenski narod, zakaj potem, ko gre za slovensko književnost v izobraževanju, tako hitro pozabimo na to, da naš narod sestavljamo tako ženske kot moški?
V berilih za zadnjo triado osnovne šole med obveznimi in predlaganimi avtorji ni niti ene avtorice
Kdo so bile Pavlina Pajk, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj? Morda ste katero od imen po naključju našli zaprašeno v knjižnici, če zanje še niste slišali, pa ni nič nenavadnega. To so slovenske književnice, pozabljene pisateljice, ki jih je spregledal tudi naš učni načrt. Na odsotnost avtoric, predvsem slovenskih, v učnih načrtih za pouk slovenščine že dlje časa opozarjajo v Ženskem odboru slovenskega centra PEN – Miri.
V osnovnih šolah, za katere je učni načrt že 20 let nespremenjen, vidijo največjo težavo v berilih za zadnjo triado osnovne šole, v katerih med obveznimi in predlaganimi avtorji ni niti ene avtorice. “Ob tem pa besedila v osnovnih šolah zamujajo čas sodobnih otrok za eno ali dve generaciji, saj je večina književnih besedil, ki jih berejo in obravnavajo, iz 60., 70. ali 80. let prejšnjega stoletja,” poudarja redna profesorica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani dr. Milena Mileva Blažić.
“Učni načrt ima preveč predlogov, komisija izbira enote na podlagi svojega otroštva. Večina predlaganih književnih besedil je zato nerelevantnih za sodobne otroke.”
Dr. Milena Mileva Blažić
Z mnenjem, da je učni načrt zastarel, pa se ne strinja vodja predmetne komisije za slovenščino Republike Slovenije mag. Mojca Pozanovič Jezeršek: “Večina besedil je izbirnih, učitelj lahko izbere sodobna dela in jih obravnava pri pouku. Literarna besedila pa tako ali tako ne morajo zastarati. Ne vidim, zakaj bi bili Ptički brez gnezda zastareli.”
“Učni načrt vključuje premalo avtoric. V osnovni šoli jih je v berilih približno 20 odstotkov, v tretjem triletju pa ni niti ene.”
Dr. Milena Mileva Blažić
Dr. Katja Mihurko Poniž pravi, da profesorji ne izbirajo avtoric, ker se jim zdi, da je nekdo drug pomembnejši. “Za vse je preprosto premalo časa. Cankarja moramo obravnavati in ima na primer prednost pred Zofko Kveder,” dodaja.
“Tisti, ki smo starejši, smo vzgojeni v duhu, ki ženskemu avtorstvu v preteklosti ni bil naklonjen in ga je zlahka spregledal. Tudi v nas morda ni prave zavesti o tem.”
Dr. Vita Žerjal Pavlin
Prav tako vzbuja skrb odsotnost slovenskih avtoric v sklopu Književnost na maturi. V vseh dvajsetih letih, odkar dijakinje in dijaki vsako leto pišejo maturitetni esej, se med obravnavane avtorje še nikoli ni uvrstila nobena slovenska književnica. Bili sta le dve tuji, Jane Austen in Nathalie Sarraute.
Brane Šimenc, član republiške predmetne komisije za slovenščino za splošno maturo: “Cilj mature ni poravnavati dolgove, na primer spolne kvote, ampak preverjanje srednješolskega znanja po učnem načrtu.”
“Prešeren je France, ni Frančiška, Cankar je Ivan, ni Ivana. V tistem času je bil mnogo pomembnejši kot Zofka Kveder.”
Brane Šimenc
Če vedno poudarjamo, kako pomembna je literatura za slovenski narod, zakaj pri izobraževanju tako hitro pozabimo na to, da naš narod sestavljamo tako ženske kot moški? V slovenski književnosti sta tudi Pavlina in ne Pavle ter Vida, ne Vid.
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.
Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.
Od odpisa dolgov do novega sistema izvršb v letu 2015 Primeri kažejo, da civilna družba rešuje res velikanske življenjske stiske namesto socialnega sistema, ki je kljub neštetim opozorilom strokovnjakov in medijev še zmeraj zbirokratiziran
Med čebelarji se najmanj že desetletje javno šepeta o uporabi in prodaji spornih, neregistriranih zdravil za zatiranje varoje pri čebelah; najnovejše razkritje o zdravju nevarnih kemikalijah v slovenskem medu in še zlasti satju pa je vrglo slabo luč na celotno slovensko čebelarstvo dejavnost. Kako varen je slovenski med, kako poučeni so čebelarji in zakaj je uspelo dvomljivemu trgovcu kar deset let izigravati inšpektorje, smo raziskovali v oddaji Kje pa vas čevelj žuli?
To nedeljo bomo spet šli na referendum. Že drugič bomo odločali o izenačitvi pravic istospolnih in raznospolnih parov, tokrat po novih pravilih. Cena, ki jo bomo plačali, ni le tri milijone evrov, ampak tudi porast sovražnega govora. Prvič se je zgodilo, da je morala javna RTV nastop enega izmed organizatorjev kampanje prekrivati s piski. O tem bosta govorila Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev, ter Dušan Vučko, direktor državne volilne komisije.
Vse večji del nakupov potrošniki opravijo v spletnih trgovinah. Te omogočajo enostavno poslovanje, personalizirano izkušnjo in mnogokrat tudi nižje cene, a ob morebitnih težavah z blagom lahko kupec zaide tudi v zapletene postopke uveljavljanja garancije ali vračila kupnine. Tržni inšpektorat je v zadnjem letu opravil poostren nadzor nad 80 slovenskimi spletnimi trgovinami in skoraj v vseh primerih so odkrili nepravilnosti. Katerih pasti se je treba izogibati pri poslovanju s tujimi spletnimi trgovinami, kako zakonodaja ščiti potrošnike in na katere institucije se ti lahko obrnejo v težavah?
Delilniki toplote so lastnike stanovanj v večstanovanjskih stavbah ob vgradnji v povprečju stali približno 160 evrov. Dobra tretjina vprašanih v nedavni raziskavi o energetski učinkovitosti Slovenije zdaj plačuje nižje stroške ogrevanja kot prej, skoraj 20 odstotkov jih plačuje več. Delež teh so želeli na Ministrstvu za infrastrukturo zmanjšati s sprejetjem novega pravilnika o delitvi stroškov, ki je začel veljati prejšnji mesec. Kritik je veliko, številni menijo, da pravilnik stanovalce namesto k varčevanju spodbuja k pretiranemu gretju. V primeru, da pri večini stanovalcev delilniki pokažejo manj kot 40 odstotkov povprečja porabljene energije v stavbi, se namreč domneva, da podatkov ni, in tako vsi stanovalci ogrevanje plačajo po kvadraturi.
Krajani Škofljice in Lavrice so nad predlagano gradnjo štiripasovnice na Dolenjski cesti ogorčeni, saj da bo grobo posegla v njihov življenjski prostor. A o tripasovnici ali obvoznici lahko zgolj sanjajo.
Nedvomno prinaša elektronska oblika receptov za zdravila številne prednosti pred dosedanjo, papirnato. Vendar pa se je kljub dolgoletnim pripravam in prehodnem roku ob uvedbi zatikalo tako v lekarnah kot v zdravniških ordinacijah. Kaj je šlo narobe in kako je sistem pripravljen na skorajšnjo vključitev bolnišnic in uvedbo elektronskih napotnic, izvidov in druge oblike komunikacije v zdravstvu?
V Kranju je moralo svoja vrata zapreti še eno samoniklo kulturno prizorišče. Štiri leta delujoči Trainstation Squat, kjer so na leto izvedli približno 140 dogodkov, ni izpolnjeval inšpekcijskih pogojev. Največje mesto na Gorenjskem, kjer je mladinsko organiziranje podpovprečno razvito, tako spet nima nekomercialnega ali alternativnega prizorišča. Kaj to pomeni za kulturno sceno v Kranju in kakšne so mogoče rešitve za pisano stavbo ob železniški postaji?
Vaščani zgornjega dela vasi Brezovica v občini Metlika imajo velike težave s cesto, ki pelje do njihovih hiš in večkrat prečka državno mejo. Nekaj sto metrov namreč poteka po slovenskem ozemlju pa spet po hrvaškem pa spet slovenskem?
Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, so na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potreb izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je organizacija prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh ustrezna, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.
Dolgo pričakovan projekt odpisa dolgov socialno najšibkejšim dober teden pred iztekom kaže na nepričakovano pičel odziv. So bila res kriva le previsoka pričakovanja, ali pa zakonska podlaga ni zaznala bistva problemov in so zato brez možnosti za odpis ostali tudi tisti, ki ga najbolj potrebujejo? Kaj je šlo narobe in ali je v zadnjih dneh pred iztekom mogoče še kaj popraviti?
Po veljavni uredbi bodo obvezani vsi, ki nimajo svojih objektov-hiš priključenih na javno kanalizacijsko omrežje, do 31. decembra 2017 na lastne stroške zgraditi svoje čistilne naprave. Takšna naprava stane nekaj tisoč evrov. Sedaj so svoj lonček primaknila še nekatera komunalna podjetja, saj lastnike takšnih objektov silijo k podpisu pogodbe o pregledu in odvozu odpadnih voda, čeprav zakon tega ne predvideva.
Lastnike hiš v bližini ponora Jačka v središču Logatca, kamor se stekajo prečiščene odplake iz tamkajšnje posodobljene in razširjene komunalne čistilne naprave, razburjajo večkratni pojavi snovi različnih barv, ki s temi vodami ponikajo v kraško podzemlje. Moti jih tudi hrup, ki ga povzroča naprava, na občini pa zagotavljajo, da bo ta po zaključku poskusnega obratovanja delovala povsem nemoteče.
Preventivne preglede za otroke in mladostnike iz Selške in Poljanske doline bodo do nadaljnjega opravljali pediatri v škofjeloškem zdravstvenem domu. Strokovni kolegij za pediatrijo je namreč ocenil, da četudi obnovljeni, prostori zdravstvenih domov niso ustrezni.
Neveljaven email naslov