Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kdo so bile Pavlina Pajk, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj? Morda ste kako od imen po naključju našli zaprašeno v knjižnici, če zanje še niste slišali, pa ni nič nenavadnega. To so slovenske književnice, pozabljene pisateljice, ki jih je spregledal tudi naš učni načrt. In prav na to, na odsotnost avtoric, predvsem slovenskih, v učnih načrtih za pouk slovenščine, že dlje časa opozarjajo v Ženskem odboru slovenskega centra PEN - Mira. V osnovnih šolah, kjer je učni načrt že 20 let nespremenjen, vidijo največjo napako v zadnji triadi osnovne šole, kjer med obveznimi in preglednimi avtorji v berilih ni niti ene avtorice. Ob tem pa besedila v osnovnih šolah zamujajo čas sodobnih otrok za eno ali dve generacije, saj je večina književnih besedil, ki jih berejo in obravnavajo iz 60., 70. ali 80. let prejšnjega stoletja. Prav tako skrbi odsotnosti slovenskih avtoric v sklopu Književnost na maturi. V vseh dvajsetih letih, kar dijakinje in dijaki pišejo maturitetni esej, se v obravnavana dela še nikoli ni uvrstila nobena slovenska književnica, bili sta le dve tuji, Jane Austen in Nathalie Sarraute. Torej, če vedno poudarjamo, kako pomembna je literatura za slovenski narod, zakaj potem, ko gre za slovensko književnost v izobraževanju, tako hitro pozabimo na to, da naš narod sestavljamo tako ženske kot moški?
V berilih za zadnjo triado osnovne šole med obveznimi in predlaganimi avtorji ni niti ene avtorice
Kdo so bile Pavlina Pajk, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj? Morda ste katero od imen po naključju našli zaprašeno v knjižnici, če zanje še niste slišali, pa ni nič nenavadnega. To so slovenske književnice, pozabljene pisateljice, ki jih je spregledal tudi naš učni načrt. Na odsotnost avtoric, predvsem slovenskih, v učnih načrtih za pouk slovenščine že dlje časa opozarjajo v Ženskem odboru slovenskega centra PEN – Miri.
V osnovnih šolah, za katere je učni načrt že 20 let nespremenjen, vidijo največjo težavo v berilih za zadnjo triado osnovne šole, v katerih med obveznimi in predlaganimi avtorji ni niti ene avtorice. “Ob tem pa besedila v osnovnih šolah zamujajo čas sodobnih otrok za eno ali dve generaciji, saj je večina književnih besedil, ki jih berejo in obravnavajo, iz 60., 70. ali 80. let prejšnjega stoletja,” poudarja redna profesorica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani dr. Milena Mileva Blažić.
“Učni načrt ima preveč predlogov, komisija izbira enote na podlagi svojega otroštva. Večina predlaganih književnih besedil je zato nerelevantnih za sodobne otroke.”
Dr. Milena Mileva Blažić
Z mnenjem, da je učni načrt zastarel, pa se ne strinja vodja predmetne komisije za slovenščino Republike Slovenije mag. Mojca Pozanovič Jezeršek: “Večina besedil je izbirnih, učitelj lahko izbere sodobna dela in jih obravnava pri pouku. Literarna besedila pa tako ali tako ne morajo zastarati. Ne vidim, zakaj bi bili Ptički brez gnezda zastareli.”
“Učni načrt vključuje premalo avtoric. V osnovni šoli jih je v berilih približno 20 odstotkov, v tretjem triletju pa ni niti ene.”
Dr. Milena Mileva Blažić
Dr. Katja Mihurko Poniž pravi, da profesorji ne izbirajo avtoric, ker se jim zdi, da je nekdo drug pomembnejši. “Za vse je preprosto premalo časa. Cankarja moramo obravnavati in ima na primer prednost pred Zofko Kveder,” dodaja.
“Tisti, ki smo starejši, smo vzgojeni v duhu, ki ženskemu avtorstvu v preteklosti ni bil naklonjen in ga je zlahka spregledal. Tudi v nas morda ni prave zavesti o tem.”
Dr. Vita Žerjal Pavlin
Prav tako vzbuja skrb odsotnost slovenskih avtoric v sklopu Književnost na maturi. V vseh dvajsetih letih, odkar dijakinje in dijaki vsako leto pišejo maturitetni esej, se med obravnavane avtorje še nikoli ni uvrstila nobena slovenska književnica. Bili sta le dve tuji, Jane Austen in Nathalie Sarraute.
Brane Šimenc, član republiške predmetne komisije za slovenščino za splošno maturo: “Cilj mature ni poravnavati dolgove, na primer spolne kvote, ampak preverjanje srednješolskega znanja po učnem načrtu.”
“Prešeren je France, ni Frančiška, Cankar je Ivan, ni Ivana. V tistem času je bil mnogo pomembnejši kot Zofka Kveder.”
Brane Šimenc
Če vedno poudarjamo, kako pomembna je literatura za slovenski narod, zakaj pri izobraževanju tako hitro pozabimo na to, da naš narod sestavljamo tako ženske kot moški? V slovenski književnosti sta tudi Pavlina in ne Pavle ter Vida, ne Vid.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Kdo so bile Pavlina Pajk, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj? Morda ste kako od imen po naključju našli zaprašeno v knjižnici, če zanje še niste slišali, pa ni nič nenavadnega. To so slovenske književnice, pozabljene pisateljice, ki jih je spregledal tudi naš učni načrt. In prav na to, na odsotnost avtoric, predvsem slovenskih, v učnih načrtih za pouk slovenščine, že dlje časa opozarjajo v Ženskem odboru slovenskega centra PEN - Mira. V osnovnih šolah, kjer je učni načrt že 20 let nespremenjen, vidijo največjo napako v zadnji triadi osnovne šole, kjer med obveznimi in preglednimi avtorji v berilih ni niti ene avtorice. Ob tem pa besedila v osnovnih šolah zamujajo čas sodobnih otrok za eno ali dve generacije, saj je večina književnih besedil, ki jih berejo in obravnavajo iz 60., 70. ali 80. let prejšnjega stoletja. Prav tako skrbi odsotnosti slovenskih avtoric v sklopu Književnost na maturi. V vseh dvajsetih letih, kar dijakinje in dijaki pišejo maturitetni esej, se v obravnavana dela še nikoli ni uvrstila nobena slovenska književnica, bili sta le dve tuji, Jane Austen in Nathalie Sarraute. Torej, če vedno poudarjamo, kako pomembna je literatura za slovenski narod, zakaj potem, ko gre za slovensko književnost v izobraževanju, tako hitro pozabimo na to, da naš narod sestavljamo tako ženske kot moški?
V berilih za zadnjo triado osnovne šole med obveznimi in predlaganimi avtorji ni niti ene avtorice
Kdo so bile Pavlina Pajk, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj? Morda ste katero od imen po naključju našli zaprašeno v knjižnici, če zanje še niste slišali, pa ni nič nenavadnega. To so slovenske književnice, pozabljene pisateljice, ki jih je spregledal tudi naš učni načrt. Na odsotnost avtoric, predvsem slovenskih, v učnih načrtih za pouk slovenščine že dlje časa opozarjajo v Ženskem odboru slovenskega centra PEN – Miri.
V osnovnih šolah, za katere je učni načrt že 20 let nespremenjen, vidijo največjo težavo v berilih za zadnjo triado osnovne šole, v katerih med obveznimi in predlaganimi avtorji ni niti ene avtorice. “Ob tem pa besedila v osnovnih šolah zamujajo čas sodobnih otrok za eno ali dve generaciji, saj je večina književnih besedil, ki jih berejo in obravnavajo, iz 60., 70. ali 80. let prejšnjega stoletja,” poudarja redna profesorica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani dr. Milena Mileva Blažić.
“Učni načrt ima preveč predlogov, komisija izbira enote na podlagi svojega otroštva. Večina predlaganih književnih besedil je zato nerelevantnih za sodobne otroke.”
Dr. Milena Mileva Blažić
Z mnenjem, da je učni načrt zastarel, pa se ne strinja vodja predmetne komisije za slovenščino Republike Slovenije mag. Mojca Pozanovič Jezeršek: “Večina besedil je izbirnih, učitelj lahko izbere sodobna dela in jih obravnava pri pouku. Literarna besedila pa tako ali tako ne morajo zastarati. Ne vidim, zakaj bi bili Ptički brez gnezda zastareli.”
“Učni načrt vključuje premalo avtoric. V osnovni šoli jih je v berilih približno 20 odstotkov, v tretjem triletju pa ni niti ene.”
Dr. Milena Mileva Blažić
Dr. Katja Mihurko Poniž pravi, da profesorji ne izbirajo avtoric, ker se jim zdi, da je nekdo drug pomembnejši. “Za vse je preprosto premalo časa. Cankarja moramo obravnavati in ima na primer prednost pred Zofko Kveder,” dodaja.
“Tisti, ki smo starejši, smo vzgojeni v duhu, ki ženskemu avtorstvu v preteklosti ni bil naklonjen in ga je zlahka spregledal. Tudi v nas morda ni prave zavesti o tem.”
Dr. Vita Žerjal Pavlin
Prav tako vzbuja skrb odsotnost slovenskih avtoric v sklopu Književnost na maturi. V vseh dvajsetih letih, odkar dijakinje in dijaki vsako leto pišejo maturitetni esej, se med obravnavane avtorje še nikoli ni uvrstila nobena slovenska književnica. Bili sta le dve tuji, Jane Austen in Nathalie Sarraute.
Brane Šimenc, član republiške predmetne komisije za slovenščino za splošno maturo: “Cilj mature ni poravnavati dolgove, na primer spolne kvote, ampak preverjanje srednješolskega znanja po učnem načrtu.”
“Prešeren je France, ni Frančiška, Cankar je Ivan, ni Ivana. V tistem času je bil mnogo pomembnejši kot Zofka Kveder.”
Brane Šimenc
Če vedno poudarjamo, kako pomembna je literatura za slovenski narod, zakaj pri izobraževanju tako hitro pozabimo na to, da naš narod sestavljamo tako ženske kot moški? V slovenski književnosti sta tudi Pavlina in ne Pavle ter Vida, ne Vid.
Senzacionalizem je slovenske medijske realnosti. Določeni mediji si z njim višajo gledanost, branost, poslušanost, včasih pa se pojavi tudi v medijih, v katerih ga ne bi pričakovali oziroma ga v njih nikakor ne bi smelo biti. Mediji opravičujejo kopanje po zasebnosti in diskreditacijo posameznikov s pričakovanji javnosti, rejtingi in kliki na trgu za preživetje. Posledice so lahko hude.
Kako državni organi skrbno upravljajo z našimi osebnimi podatki na spletnih straneh, prek katerih državljani urejamo, pošiljamo in vlagamo dokumente? Ugotavljamo, da spletne strani e-uprave in e-davkov kljub številnim opozorilom strokovnjakov ne izpolnjujejo minimalnih varnostnih zahtev.
Kurilna sezona je pred vrati, predlagani zakon o dimnikarskih storitvah pa tli že lep čas. Z novim letom naj bi stopil v veljavo in na novo uredil področje dimnikarske dejavnosti. Uporabniki bodo lahko po novem dimnikarja izbirali sami na trgu, kar pomeni, da se obdobje koncesij končuje in uvaja sistem licenc. To pa sproža številna vprašanja. Nanja odgovarjata vodja Sektorja za okolje in podnebne spremembe pri Ministrstvu za okolje in prostor Uroš Vajgl ter predsednik komisije za dimnikarsko dejavnost pri Zbornici komunalnega gospodarstva Aleksander Županek.
Razkrivamo, kakšne so pasti spleta, v katere se ujamejo otroci in postanejo žrtve e-zlorab. V minulem letu je Spletno oko policiji predalo 61 prijav posnetkov spolno zlorabljenih otrok. Vsako leto je na svetovni splet dodanih okrog 50.000 novih podob s spolnimi zlorabami otrok, navaja Urad Združenih narodov za droge in kriminal.
Vse več raziskav potrjuje zdravilne učinke medicinske konoplje. To vse bolj spoznavajo tudi zdravniki v Sloveniji. Delovna skupina pri zdravniški zbornici predlaga uvrstitev medicinske konoplje med zdravila, ki bodo dostopna na recept. Ugotavljamo, da si po slabih štirih letih zdravnice in zdravniki upajo veliko bolj odkrito govoriti o zdravljenju z medicinsko konopljo – še več, zahtevajo sistemske spremembe. Delovna skupina je poročilo in predlog ukrepov predstavila tudi na Zdravniški zbornici.
Potem ko je nemški podkancler dejal, da je sporazum o prosti trgovini z ZDA propadel in so pogajanja o TTIP, vsaj do volitev v ZDA, zastala, je na mizi prostotrgovinski sporazum s Kanado CETA. Tudi ta vsebuje mehanizem za reševanje sporov med vlagatelji in državami ter vprašljive določbe glede gensko spremenjenih organizmov, komercialne rabe vodnih virov in varstva potrošnikov. Sporazum med drugim prinaša liberalizacijo vseh storitev, razen tistih, ki so izrecno zapisane kot izjema. Bodo koncesionarji lahko tožili državo, če jim ne bo podaljšala koncesij za vodo?
Povpraševanje po eko izdelkih raste, pri nas predvsem na račun vse večjega uvoza. Tako se v naši košari lahko nenadoma znajde eko fižol iz Kitajske, eko leča iz Rusije, ali eko čičerika iz Kanade. Ekološka pridelava živil manj obremenjuje okolje. Kaj pa, ko mora živilo do našega krožnika prepotovati več tisoč kilometrov, pri čemer za seboj pusti velik ogljični odtis? Kakšen je nadzor in koliko pregledanih vzorcev eko živil ni ustreznih? Ali eko živilo nujno vsebuje tudi manj težkih kovin? Kaj pa sladkorja? Kako racionalno, prijazno do sebe in okolja, izbirati v poplavi prehranskih trendov in marketinških prijemov?
Kako zagotoviti ustrezno pretočnost predvsem pa varnost na več kot 600 kilometrih slovenskih avtocest in hitrih cest. Na vprašanja odgovarja mag. Ulrich Zorin, vodja službe za upravljanje s prometom in prometno varnostjo pri DARS-u.
Okoljevarstvenike razburja predlog uredbe o stanju tal, ki zelo povečuje vrednosti nekaterih tudi rakotvornih snovi v tleh. Do zdaj priznano mejno vrednost živega srebra 2 mg/kg predlog uredbe tako poveča na 2 mg/kg za otroška igrišča in 80 mg/kg za industrijska območja. Kadmij iz enega mg/kg poveča na 2 mg/kg za otroška igrišča, kmetijska in stanovanjska območja ter 60 mg/kg za industrijska območja. Je cilj uredbe res varovanje zdravja ljudi in okolja?
Še do prihajajočega ponedeljka je v javni razpravi osnutek novega pravilnika o delitvi stroškov ogrevanja v večstanovanjskih stavbah. Obstoječa ureditev, ki je v veljavo stopila pred slabim letom, se je izkazala za problematično in požela veliko kritik strokovnjakov in javnosti.
Mariborski in koroški ribiči že leta opozarjajo na to, da na avstrijski strani na neustrezen način odstranjujejo usedline iz akumulacijskih bazenov hidroelektrarn. Mulj oziroma sediment naložijo na rečne transportne ladje, ga peljejo v matico struge Drave in spustijo v glavni tok. Posledica tega ni le kalnost Drave pri nas, ampak to vpliva na reko in življenje ob in v njej.
Krajani Škofij, ki živijo blizu zemljišča, kjer nameravajo ponovno zgraditi balinišče, gradnji tega ostro nasprotujejo. Še več, pred leti je na tem mestu že stalo balinišče, a so ga zaradi motečega hrupa zaprli in odstranili športne objekte. Le na črno zgrajena klubska hiška, ki so ju uporabljali balinarji je ostala. Zdaj so jo prenovili, zanimivo pa je, da je bil na otvoritvi obnovljenega na črno zgrajenega objekta tudi koprski župan Popovič. Zato mu krajani Škofij očitajo arogantnost in sprenevedanje, saj vsi vedo, da je objekt črna gradnja, ki celo nima svojega uradnega priključka in števca za vodo niti električnega priključka, ampak imajo elektriko priključeno kar na javno razsvetljavo. V posmeh vsem pa je na parceli, ki je v lasti občine, pravo divje odlagališče smeti. Spore med Mestno občino Koper in krajani Škofij je raziskoval Marjan Jerman.
Gospod Marko že skoraj poldrugo leto živi na cesti. V to je bil prisiljen, ko mu je center za socialno delo po letih prejemanja denarne socialne pomoči prenehal dajati pomoč, pa tudi zdravstveno zavarovanje. Upoštevati je namreč začel, da ima v lasti za bivanje neprimerno nepremičnino, ki je po GURS-ovi oceni vredna toliko, da njen lastnik ni upravičen do nikakršne pomoči. Je fiktivna in v praksi čisto nerealna ocena vrednosti res lahko argument za to, da sistem bolnega človeka potisne pod prag vsega humanega?
Junija smo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli opozorili na težave varnostnic in varnostnikov podjetja G4S na ljubljanskem letališču. Slišali smo tudi izjavo direktorja, ki je med drugim dejal, da je v podjetju nezadovoljnih le nekaj posameznikov. Glede na odziv, ki smo ga dobili po oddaji, to nikakor ne drži. Nadaljujemo zgodbo, saj ne gre le za kaprice nekaj nergačev. Spregovorila sta tudi varnostnika, ki sta delala na ameriškem veleposlaništvu. Gre za svojevrsten paradoks – zaradi globalnih terorističnih groženj se varnosti posveča vse več pozornosti in se zanjo namenja vse več sredstev, pri ljudeh, ki so skrbijo za varnost, pa se to pozna le v dodatnih nalogah, ki jih morajo opravljati.
Imate tudi v vašem bloku samooklicanega svetovalca pri upravljanju z nepremičninami in mu za storitve, ki jih po zakonu opravljajo upravniki, tudi plačujete? Šli smo po sledeh samostojnega podjetnika, ki se ukvarja z nadzorom upravnikov, dejavnost pa ima med drugim registrirano za čiščenje in poizvedovalne dejavnosti. Nadzor nad upravniki naj bi sicer izvajala stanovanjska inšpekcija, a ta se etažnim lastnikom očitno ne zdi zadosten.
Da birokrati brez osebne odgovornosti počno, kar se jim zdi prav, kaže primer, ki se je zgodil v Slovenski Bistrici, ko je medobčinska inšpektorica izdala odločbo o prekopu zasebnega zemljišča.
Deset in več kilometrski zastoji med Gruškovjem, Podlehnikom in proti Mariboru so stalnica koncev tedna vsake poletne turistične sezone. Letos je tam še gradbišče avtoceste, zato se številni bojijo poslabšane prometne varnosti. Kako se izogniti popolnemu prometnemu kolapsu na območju med Draženci in Gruškovjem?
V zadnjih mesecih se je na Val 202 obrnilo več poslušalcev, ki garancije pri popravilu telefona ne morejo uveljaviti, skupni imenovalec pri velikem delu teh pa je: “Aparat je bil v stiku s tekočino. Garancijsko popravilo ni možno”. Kako delujejo indikatorji vlage? Se obarvajo tudi, če uporabljamo telefon v deževnem vremenu ali mora naprava pasti v vodo, da se aktivira? Ali je ta indikator le priročni izgovor serviserjev, da jim aparata ni treba brezplačno popraviti? O tem s pooblaščenimi serviserji, sodnim izvedencem za področje telekomunikacij ter predstavnikoma Zveze potrošnikov Slovenije in Tržnega inšpektorata.
Tik ob vasi Škrjanče namerava podjetnik zgraditi industrijsko cono, ki bo po besedah nekaterih krajanov imela negativen vpliv na življenje v vasi. Zanimivo je, da je podjetnik zemljišče že odkupil, večino pa prodal kot urejeno obrtno cono, čeprav za omenjeno cono še ni sprejet Občinski prostorski načrt. Ali gre za tihi dogovor med občino in podjetnikom?
Neveljaven email naslov